1 / 39

Usposabljanje učiteljev v okviru posodobitve gimnazijskih programov

Usposabljanje učiteljev v okviru posodobitve gimnazijskih programov. AVTENTIČNE NALOGE, AVTENTIČNO UČENJE mag. Sonja Sentočnik Elissa Tawitian in Majda Šajn Stjepič.

wendi
Download Presentation

Usposabljanje učiteljev v okviru posodobitve gimnazijskih programov

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Usposabljanje učiteljev v okviru posodobitve gimnazijskih programov AVTENTIČNE NALOGE, AVTENTIČNO UČENJE mag. Sonja Sentočnik Elissa Tawitian in Majda Šajn Stjepič Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

  2. PROGRAM 9.30 – 11.00: Konceptualni vidiki avtentičnega pouka 11.00 – 11.15: ODMOR 11.15 – 12.45: Analiza primerov: UP na videu (60’), primeri umeščanja refleksije in kritičnega mišljenja v pouk (30’) 12.45 -14.15: ODMOR 14.15 – 15.45: Načrtovanje avtentičnih nalog – delavnica 15.45 – 16.00: ODMOR 16.00 – 17.30: Predstavitev in razprava

  3. Konceptualni vidiki Uvodni razmislek – navezava na predhodne izkušnje in znanje • Recimo, da bi vam rekla, da pripravite nalogo za svoje dijake, ki naj bo avtentična. Na kaj bi morali biti pozorni?

  4. Konceptualni vidikiGlavne značilnosti avtentičnega učenja • Aktivna vključenost dijakov: Dijaki zastavljajo tehtna vprašanja - raziskujejo, uporabljajo in razvijajo kompleksno mišljenje (primerjajo, razvrščajo, povzemajo, analizirajo, itd), kritično mišljenje, ustvarjalno mišljenje, reflektirajo (metakognicija) – ozaveščajo odnos do sebe, učenja in sveta; • Realistični problemski izziv – odprti problem: Učenje je umeščeno v realni kontekst z bogatimi intelektualnimi priložnostmi za dijake; Dijaki opravljajo dejavnosti v vlogi strokovnjakov; proces soustvarjajo-učitelj nima popolnega nadzora. • Rezultat so konkretni in uporabni ‘izdelki’, predstavljeni občinstvu: smisel – vrednost onkraj šolskih zidov, dijaki dokazujejo usvojitev kompleksnih ciljev (predstavitev, plakat, video, sestavek, diskurz, predstava, ipd.); • Bistvenega pomena je izboljševanje – samoregulacija: Dijakom morajo biti od začetka jasna pričakovanja (skupna priprava opisnih kriterijev) in celoten potek (učitelj ne usmerja od dejavnosti do dejavnosti, ampak v celoto – dopušča individualni tempo – ODRA!)

  5. Kazalniki za presojo avtentičnosti nalog in učenja Kako poteka izgrajevanje znanja in veščin - ne predajanje ampak (raz)isk(ov)anje - dijaki so aktivni! 1. Dijaki upoštevajo alternativne perspektive 2. Dijaki organizirajo podatke in uporabljajo miselne veščine višjega reda. Kaj je pri pouku pomembno 1. Ključna vsebinska in procesna znanja disciplin oz. predmetnih področij (praviloma presegajo le eno predmetno področje) - 2. Zastavljanje temeljnih (bistvenih) vprašanj. Kvaliteta učenja • Dijaki povežejo obravnavano problematiko s svetom onkraj šolskih zidov. • V učni proces vključimo publiko – dijaki predstavljajo in tako izkazujejo znanje in veščine. Vir: Wiggins, G. (1998), str. 25

  6. Konceptualni vidikiKatera naloga se vam zdi bolj, katera manj avtentična? Utemeljite. • Jutri gremo v muzej NOB. Pozorno preberite, kar je napisano v učbeniku na str…in odgovorite na vprašanja v delovnem zvezku. V muzeju se bomo pogovorili o pomembnih bitkah in o posledicah, ki jih je imela 2. svetovna vojna za slovenski narod. • Ogledali si bomo film o posledicah onesnaževanja okolja. Spomnite se nanj, ko brez premisleka trošite vodo. Napišite spis o tem, kako slabo ljudje skrbijo za okolje. • V vlogi novinarjev boste pripravili članek o incidentu, ki se je pred kratkim v resnici zgodil v vašem mestu. • Oglejte si fotografijo… Spomnite se treh pridevnikov, s katerim bi opisali ljudi/dogodke na fotografiji. Kaj vam fotografija pove o življenju ljudi? Kdaj mislite, da je nastala? Zakaj je nastala? Kako bi jo poimenovali?

  7. Konceptualni vidikiAnaliza: Ad 1: Naloga se navezuje na realno življenje – obisk muzeja - ogled avtentičnega zapisa zgodovine. Ali je zato naloga avtentična? Ad 2: Uporaba avtentičnega pripomočka za učenje. Ali je zato naloga avtentična? Ad 3: Učenci so postavljeni v vlogo eksperta. Ali je zato naloga avtentična? Ad 4: Učenci so postavljeni pred izziv, vprašanja so odprta. Ali je zato naloga avtentična? -------------------------------------------------------------------------- Pomemben je razmislek: Kaj se bodo dijaki s posamezno nalogo naučili - cilji? Kako bo potekal proces učenja – dejavnosti učitelja? Dejavnosti dijakov? Organizacija UP?

  8. Konceptualni vidikiPogoji za pripravo in izvajanje avtentičnega UP – individualni nivo • Učiteljeva prepričanja – verjetja • Učiteljevo znanje in veščine

  9. Konceptualni vidikiSamoevalvacija – kje sem?Izhodiščna verjetja oz. prepričanja: • Vsak dijak ima predhodno znanje in izkušnje – ali me mora kot učitelja natančno zanimati, kakšno je le-to pri posameznem dijaku? DA NE • Dijaki so se, preden sem jih pričel-a poučevati, šolali v približno enakih pogojih – natančno vem, kakšno je njihovo predznanje. DA NE • Dijak je kompetenten – vsak dijak je lahko uspešen. DA NE • Zmožnost in način dijakovega razumevanja sta odvisni od dijakovega predznanja, od okoliščin za učenje, ki jih načrtuje in ustvarja učitelj pa tudi od tistih, ki jim je dijak izpostavljen izven šole. DA NE • Učenje je proces in ne dogodek. DA NE • Dijaki si morajo zapomniti določena dejstva, pri čemer jim pomagam tako, da jim večkrat povem in si zapišejo ter jih nato izprašam. DA NE • Učenje se zgodi, ko pride pri dijakih do kognitivne spremembe, ki vpliva na njihovo ravnanje. DA NE • Do kognitivne spremembe pride preko kognitivnega konflikta (soočitev obstoječega z drugačnim, ki je prepričljivo). DA NE • Učenje ni odvisno od tega, kar ‘naredimo’ učencu (mu povemo, razložimo, pokažemo, ga spodbudimo, da sam preizkusi, naredi, itd.), ampak od tega, kako le-ta to interpretira - učenje je vedno individualna in osebna izkušnja. DA NE

  10. DA NE DA DA DA NE DA DA DA DA Implikacije za načrtovanje in izvedbo UP? Npr. trditvi: Učenje je proces in ne dogodek. Učenje je vedno individualna izkušnja. Konceptualni vidikiRešitve

  11. Konceptualni vidikiUčiteljevo znanje in veščine Načrtovanje UP: 1. Določitev ciljev: vsebinskih in procesnih – poznavanje taksonomij (npr. Bloom, Marzano) – VSEBINSKI: Kaj bo dijak razumel, novega spoznal, kaj si bo zapomnil, itd. PROCESNI: spoznavni postopki: Kaj in kako bo razmišljal DIJAK; sodelovalne veščine, delo z viri, komunikacija, itd. Ne pa kaj bo predaval učitelj! 2. Priprava dejavnosti: (razumevanje konstruktivističnega pouka) – kaj bo opravil DIJAK z namenom, da bodo uresničeni cilji, ne kaj bo predaval učitelj! 3. Priprava podpore: učni listi, grafični organizatorji, navodila, vprašanja, gradivo za branje, usmeritev in pomoč pri iskanju virov, učiteljeva razlaga,učiteljevo zastavljanje vprašanj - ODRANJE. 3. Umeščanje samoregulacije v pouk (priprava in uporaba opisnih kriterijev, dajanje ustreznih povratnih informacij!) 4. Umeščanje refleksije v pouk – razumevanje smisla , priprava smernic za refleksijo, uporaba zapisov za učenje! 5. Podpora različnim načinom izkazovanja znanja – izdelki (pisni, govorni, kinestetični, itd)

  12. Konceptualni vidikiUčiteljevo znanje in veščine Izvedba UP: Samoobvladovanje: učitelj kot usmerjevalec in ne kot vir vsega ‘znanja’. Vodenje razreda: vzpostavljanje odnosa, interakcij, klime; spodbujanje, ‘odranje’ posameznikov in skupin (ne dajanje odgovorov, ampak zastavljanje vprašanj, usmerjanje v raziskovanje, usmerjanje v popravljanje, izboljševanje, podpora sodelovalnemu učenju, podpora individualnemu izgrajevanju znanja).

  13. Pogoji za pripravo in izvajanje avtentičnega UP –na ravni šole • ŠOLA - skupina individuumov ali učeča se skupnost? • poznavanje svojega in drugih predmetov • obvladovanje sodelovalnih veščin in timskega dela • priložnosti za sodelovanje in skupno načrtovanje • kroskurikularni pristop – medsebojno dopolnjevanje namesto podvajanja! • RAZRED - skupina individuumov ali učeča se skupnost? • produktivna uporaba sodelovalnega učenja in različnih oblik komunikacije • medsebojno poznavanje • medsebojno spoštovanje

  14. Značilnosti avtentičnega vrednotenja znanja • Cilja na kompleksno znanje (vsebina in procesi - spretnosti in veščine ter odnos = kompetence), ki ga dijaki uporabljajo v dejanskih situacijah, čim bliže realnosti; • Zahteva integracijo različnih tipov znanja in veščin; • Se opira na različne evidence, ki jih učenec zbere v v daljšem procesu učenja in znotraj različnih kontekstov učenja; • Pri vrednotenju se opiramo na standarde. Vir: Linda Darling-Hammond

  15. Možnosti za uresničevanje avtentičnega učenja? Kako zastavljamo vprašanja? Kako pripravljamo naloge? Kako načrtujemo proces učenja?

  16. V čem je avtentičnost učenja? • Učenje kot proces za celovit razvoj dijaka - razvoj kompetenc, spreminjanje prepričanj, vpliv na ravnanje. • Dijak kot subjekt učenja: ‘lokus kontrole’ je (do določene mere) v dijakovih rokah: izbira dejavnosti, izbira teme (ko je to ustrezno), načrtovanje dela, izbira ‘sodelavcev’, izbira načinov učenja, določanje tempa učenja, samopreverjanje, samoregulacija, pregled nad učenjem, odločanje o načinih učenja in izkazovanja znanja. • Dijak kot soustvarjalec UP: zastavljanje vprašanj, iniciativnost, prispevanje z znanjem, izkušnjami, predlogi, materiali, izdelki, podpora sošolcem (povratne informacije, sodelovanje, komunikacija, spodbujanje, medsebojna pomoč in razlaga, vzgled). • Učitelj kot ustvarjalec pogojev za učenje: določitev ciljev in ozaveščanje pričakovanj (pritegne dijake k pripravi opisnih kriterijev), uokvirjanje poteka učenja (velika slika) in določitev časovnega okvira, priprava nabora dejavnosti, vključitev različnih pripomočkov, seznanitev z načini preverjanja in izkazovanja znanja (možni izdelki), ‘odranje’ (zastavljanje vprašanj, priprava gradiv, učnih listov, razlage, spodbude, ponazoritev). Učitelj se zaveda, da pravično ni enako za vse!

  17. V čem je avtentičnost UP? • Realni kontekst • Odprti problemi • Realne dejavnosti (strokovnjaki) in uporabni ‘izdelki’ • Zabris meje med šolskim in realnim • Osredinjenost na dijaka (učitelj ustvarja ustrezne pogoje za učenje, dijak je ‘delavec’) • Spodbuda celostnega razvoja dijaka: kompleksno mišljenje, sodelovalne veščine, komunikacija, delo z viri, miselne navade: kritičnost, ustvarjalnost, samoregulacija • Recipročnost - interakcij, vpliva na potek poučevanja in učenja • Umeščenost refleksije in preverjanja v UP – del učenja (učenje je individualna izkušnja!) • Popravljanje, izboljševanje – umeščeno v UP: jasna pričakovanja in ustrezna vrnitvena sporočila - želja po odličnosti, miselna navada samoregulacije • Predstavitve pred občinstvom • Gradnja skupnosti • Klima zaupanja, spoštovanja

  18. Smernice za analizo UP na videu • V čem je prikazani UP avtentičen? • Katere dejavnosti opravi učiteljica? • Katere dejavnosti opravijo učenci?

  19. OGLED VIDEA

  20. Analiza (E)NAČRTOVANJE NALOGE • Kaj pravi UN za zgodovino v OŠ? • OPERATIVNI CILJ: Učenec opiše razmere, ki so omogočile nastanek totalitarnih režimov v Evropi. • STANDARD ZNANJA: Učenec navede države, kjer se uveljavijo t.r. in opiše njihove značilnosti.

  21. Analiza (E)OPIS NALOGE V vlogi novinarjev boste raziskali dogodek, ki se je pripetil na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Pripravili boste vprašanja za tiskovno konferenco, na katero bo povabljena ministrica z namenom, da razčistite, kaj se je v resnici zgodilo. Natoboste napisali članek za časopis, v katerem boste razložili svoja stališča.

  22. Analiza (E)UMEŠČENOST V LETNO DELOVNO PRIPRAVO • LDP za 9. razred: • TEMATSKI SKLOP: Svet med svetovnima vojnama • Število ur: Politična podoba Evrope v obdobju med dvema vojnama (4. ure) • Kroskurikularna tema: DIE /EiD • CILJI: Vsebinski in procesni

  23. Analiza (E)ZAKAJ TA TEMA? • Aktualnost • Spoštovanje človekovih pravic in soočenje ter razmišljanje o naših (slovenskih) problemih. • Opozarjanje na podobnost v odzivih na nestrpna dejanja s strani očividcev in državnih oblasti v različnih zgodovinskih obdobjih – zato ključno vprašanje: Koliko smo lahko strpni do nestrpnih?

  24. Analiza (E)Vsebinskicilji Učenci: • vedo, kdo so nacisti in neonacisti • poznajo osnovne ideje nacistične ideologije • poznajo splošne okoliščine razraščanja nacističnih idej v 20-tih letih prejšnjega stoletja (slaba gospodarska situacija, vpliv Versajske mirovne pogodbe, itd.) • poglobijo razumevanje pojava nacizma in nacistične ideologije • razumejo, da takšne ideje niso le stvar preteklosti • oblikujejo svoje stališče in svoj odnos do pojava neonacizma v naši družbi

  25. Analiza (E)Procesni cilji Učenci: • primerjajo nacizem in neonacizem • postavljajo hipoteze in sklepajo • prepoznavajo uporabnost podatkov, prihajajo do splošnih ugotovitev s pomočjo informacij, pridobljenih iz različnih virov • analizirajo perspektive • analizirajo napake v ravnanju drugih oseb in državnih organov • ugotavljajo splošne vzorce v ravnanju vpletenih v incidente • predstavljajo svoje ideje in argumentirajo svoja stališča • sodelujejo in prispevajo k skupinskemu delu

  26. Opisni kriteriji - Novinarski članek

  27. Analiza (E)METODIČNA PRIPRAVA • Učenci so bili vajeni različnih oblik in metod dela. • Skupno oblikovanje opisnih kriterijev za vrednotenje novinarskega članka (predhodna priprava) • Novost – novinarska konferenca (navodila na prosojnici)

  28. Analiza (E)VSEBINSKA PRIPRAVA • Učenci na predhodnih urah seznanjeni z osnovami nacistične ideologije. • Pomembnost teme – povezava z državljansko vzgojo in etiko. • Nabor ustreznih gradiv (upoštevanje, da je potrebno izzvati kognitivni konflikt – soočanje z različnimi perspektivami).

  29. Analiza (S)PRIPRAVA SMERNIC ZAREFLEKSIJO REFLEKSIJA: je namensko sprožen proces, njen cilj je ozavestiti in globlje dojeti nekaj, kar se je že zgodilo. Namenjena je ozaveščanju o lastnem učenju in o odnosu posameznika do realnosti. Spodbuja k izpraševanju o osebnem pomenu in pomembnosti tega, kar posameznik spoznava (se uči). Ključno vprašanje – za življenje! ŠTIRI PROCESI METAKOGNITIVNEGA MIŠLJENJA • Samorefleksija: Kaj sem se naučila? Kako se počutim v zvezi s tem? Kaj sem spoznala o sebi in svetu okrog sebe? • Samoocena:Kako se najbolje učim? Kako se razvijam? Katera so moja močna področja? Kaj mi še ne gre? • Samoevalvacija:Kako sem se izkazala? Kaj sem izboljšala? Kako daleč sem v relaciji do ciljev in standardov? • Zastavljanje ciljev: Kaj moram izboljšati? Kako se bom tega lotila? Kakšno pomoč bom potrebovala? Povzeto po Campbell Hill & Ruptic, 1994

  30. Analiza: Dejavnosti - etape učnega procesa ETAPE 1. Ugotavljanje predznanja, izvabljanje idej postavitev hipoteze – ELICITACIJA, AKTIVIRANJE PREDZNANJA 2. Izgrajevanje novega znanja in veščin, soočanje stališč – PODPORA IZGRAJEVANJU KLJUČNIH KONCEPTOV • Predstavitev - aplikacija usvojenega znanja in veščin - PREVERJANJE RAZUMEVANJA 4. APLIKACIJA ZNANJA IN VEŠČIN – Izkazovanje usvojenega znanja in spretnosti s PRIPRAVO IZDELKA 5. POGLABLJANJE RAZUMEVANJA SAMOREGULACIJA 6. UTRDITEV KLJUČNIH KONCEPTOV 7. PONOTRANJANJE: Razmišljanje o sebi, svojem odnosu do sveta in o svojem delu - OZAVEŠČANJE

  31. DEJAVNOSTI 1. Branje članka (incident v Nemčiji, deček), razprava 2. Učenci v vlogi novinarjev - priprava na novinarsko konferenco A: branje različnih člankov, objavljenih v različnih časopisih in revijah, o istem dogodku, ki se je zgodil v Ljubljani B: razprava v skupinah, priprava vprašanj 3. Izvedba novinarske konference 4.Pisanje člankov 5. Preverjanje kakovosti izdelka s pomočjo opisnih kriterijev - povratne informacije, popravljanje, izboljševanje 6. Povzemanje (vodi učiteljica), skupni razmislek 7. Refleksija ( zapis) ETAPE 1. Ugotavljanje predznanja, izvabljanje idej postavitev hipoteze – ELICITACIJA, AKTIVIRANJE PREDZNANJA 2. Izgrajevanje novega znanja in veščin, soočanje stališč – PODPORA IZGRAJEVANJU KLJUČNIH KONCEPTOV Predstavitev - aplikacija usvojenega znanja in veščin PREVERJANJE RAZUMEVANJA 4. APLIKACIJA ZNANJA IN VEŠČIN – Izkazovanje usvojenega znanja in spretnosti s PRIPRAVO IZDELKA 5. POGLABLJANJE RAZUMEVANJA SAMOREGULACIJA 6. UTRDITEV KLJUČNIH KONCEPTOV 7. PONOTRANJANJE: Razmišljanje o sebi, svojem odnosu do sveta in o svojem delu - OZAVEŠČANJE Analiza (S)Dejavnosti - etape učnega procesa

  32. DELAVNICA – priprava avtentične naloge

  33. Načrtovanje avtentične naloge – 1. KORAK • Razmislek o temi iz UN in kako se navezuje na realni kontekst, presoja o primernosti starosti in izkušnjam ter smiselnosti navezave na realnost za dijake. • Razmislek o tem, kateri strokovnjak se ukvarja z gornjo temo. • Razmislek o tem, kateri »izdelek oz. izdelki« nastajajo pri njegovem delu. • Razmislek o dejavnostih, ki jih opravlja strokovnjak in katere bi bile lahko ustrezne za dijake. Priprava dejavnosti za izgrajevanje znanja in veščin na poti do ciljev. Razmislek o o možnostih izvedbe v okviru UP in pogojev dela v šoli. • Razmislek o primernosti glede na predznanje dijakov (kaj že vedo, kakšna znanja in veščine bo uspešna izvedba naloge zahtevala od njih, kaj imajo že izgrajeno, kaj bi bilo potrebno izgraditi – OBMOČJE BLIŽNJEGA RAZVOJA – Vygotsky; “ODRANJE”). • Razmislek o primernosti glede na čas, ki je na voljo in cilje, ki bodo doseženi.

  34. Načrtovanje avtentične naloge- 2. KORAK • Konkretizacija vsebinskih in procesnih ciljev (kaj bodo učenci ob koncu vedeli, znali, katere spretnosti in veščine bodo razvijali, kaj bodo novega spoznali). • Na kakšen način (načine) bodo dokazali, da so cilje usvojili – določitev IZDELKA (IZDELKOV) - Na kakšne načine bodo izdelek (izdelke) predstavili? Kateremu občinstvu? • Izbira dejavnosti, ki jih bodo opravili dijaki opravili, v katerih bodo izgradili ustrezno znanje in veščine. • Umestitev dejavnosti v etape UP. • Načrtovanje metod in oblik dela. • Priprava učnih listov, izbira gradiv, vključevanje pripomočkov, raznolikih virov učenja. • Priprava opisnih kriterijev zapresojo stopnje doseganja ciljev (procesnih in vsebinskih)? Po čem vemo, ali je izdelek kakovosten ali ne (vključevanje dijakov v pripravo!)? Določitev standardov (kako dobro bo dovolj dobro za realizacijo minimalnih standardov, kje bomo postavili mejo, od katere navzgor bo pomenilo, da je učenec dosegel najvišji standard kakovosti). • Priprava smernic za refleksijo (razmislek o bistvenem vprašanju).

  35. Načrtovanje od zadaj naprej (UBD – Wiggins) • CILJI(kompleksno znanje, veščine, odnos – • DEJAVNOSTI • IZDELKI • OPISNI KRITERIJI, SMERNICE ZA REFLEKSIJO • METODE IN OBLIKE • UČNO GRADIVO UČITELJ razmišlja o sebi! • “ODRANJU” • ORGANIZACIJA UČITELJ razmišlja o dijakih!!)

  36. Značilnosti poučevanja za avtentično učenje VPRAŠANJA ZA UČITELJEVO SAMOEVALVACIJO: Ali uporabljam odprta vprašanja? Ali usmerjam dijake v kompleksno mišljenje/kritično mišljenje? Ali sem pripravljen-a sprejeti odgovore, ki jih ne pričakujem? Ali spodbujam porajanje vprašanj? Radovednost? Ali omogočam dijakom zastavljati vprašanja – sebi, sošolcem, učiteljem, izven šole? Ali jih na to navajam? Ali razvijam pri njih raziskovalni odnos? (odprti problemi, odprte možnosti) Ali zaupam v zmožnosti dijakov (razlika med odranjem in na učitelja osredinjenim UP) Ali namenjam čas reflektiranju (ozaveščanju o lastnem odnosu do sveta in sebe)?

  37. Primeri vprašanj, s katerimi učitelj usmerja v kompleksno mišljenje • Kaj se je zgodilo? • Kaj mislite, zakaj se je …zgodilo? Kaj bi lahko bil vzrok za to? • Kaj mislite, da bi se lahko zgodilo? • Vidite med tema dvema dogodkoma kakšno podobnost? • Kakšna je razlika med…? • Kakšne so bile posledice…? • Kakšne bi lahko bile posledice tega dejanja? • Kaj bi lahko iz….povzeli?

  38. Primeri vprašanj, s katerimi učitelj usmerja v kritično mišljenje? • Bi se dalo … narediti drugače? Bolje? • Utemelji, zakaj misliš, da bi bilo to bolje? • Kaj mislite je ….. dobro ali slabo? Utemeljite. • Katere spremembe bi priporočali? • Kako bi se počutili, če….? • Kaj mislite o …..?

  39. REFLEKSIJA

More Related