1 / 52

PROJEKT posodobitve sistema in podatkov katastrske klasifikacije zemljišč

PROJEKT posodobitve sistema in podatkov katastrske klasifikacije zemljišč. janez.kosir@gov.si. Janez Košir, Geodetska uprava Republike Slovenije.

belle
Download Presentation

PROJEKT posodobitve sistema in podatkov katastrske klasifikacije zemljišč

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PROJEKT posodobitve sistema in podatkov katastrske klasifikacije zemljišč janez.kosir@gov.si Janez Košir, Geodetska uprava Republike Slovenije

  2. Katastrska klasifikacija zemljišč obsega(pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč, Uradni list SRS št. 28/79) uvrščanje zemljišč v katastrske kulture, katastrski razred in izpeljavo teh podatkov v zemljiškokatastrskem operatu. Bonitiranje zemljišč pomeni ocenjevanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč ter klimatskih in reliefnih razmer, ki vplivajo na gospodarnost pridelovanja rastlin. Proizvodna sposobnost zemljišč (6. člen pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč, Uradni list SRS št. 28/79) se ugotavlja glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Kot naravni in gospodarski pogoji so mišljenirodovitnost tal, vpliv klime, nagib, razgibanost, vodne razmere, dostopnost zemljišča, oddaljenost od gospodarskih središč ter možnost uporabe mehanizacije pri obdelavi. Razlaga pojmov

  3. Razlogi za začetek dela na projektu posodobitve sistema in podatkov (Kronološki prikaz aktivnosti vrednotenja zemljišč) 1976 – Imenovana komisija na RGU za vrednotenje zemljišč; 1979 – Podpis pogodbe z BF za pripravo metodike vrednotenja; 1980/84 – Izdelava Pravilnika za vrednotenje zemljišč (finacira RGU); 1984/87 – Priprava in test »Metodike« vrednotenja (financira RGU); 1987– Prenos aktivnosti vrednotenja zemljišč na M KGP (Sklep IS); 1988 – predlog RGU za financiranje ekspertiz preko IS (FINEXIS), zaradi neporabljenih sredstev M KGP financiranje propade; 1989 – IS sprejme sklep o posodobitvi vrednotenja, zadolženi RGU, MF in M KGP (sofin. RGU); 1991 – Pogodba med BF in M KGP za izdelavo Metodike; 1992 – Skupen predlog RGU; MF in M KGP o poteku in financiranju projekta; 1992 – RGU pošlje M KGP vprašanje na BF, kdaj bo končana Metodika, ali bo pokrivala vso RS; 1993 – Dokončno (kljub sklepu Vlade) se zaustavijo vse aktivnosti na vrednotenju; 1994 – Oblikuje se služba za vrednotenje zemljišč v okviru G URS; 1994 – G URS pripravi projekt posodobitve podatkov vrednotenja zemljišč; 1995 – Prve objave in predstavitve G URS na vrednotenju (podpora M F) financira G URS; 1996 – Predstavitev projekta vrednotenja v okviru FAO (G URS in M F); 1997 – Izvedba Testa in celovita predstavitev vrednotenja ekspertom FAO; 1999 – Poslana anketa za uporabnike podatkov k. klas. (odg.+ M F, M Delo, M prav. Dav. uprave, M OP, DSICKS, brez odgovora M KGP); 2000 – Zahteva M Fin, da se v Z EN-u zadržijo obstoječi in posodobljeni podatki kat. klasif.; 1998/2003 – Izvedba projekta posodobitve sistema in podatkov kat. klasifikacije; 2003 – Potrditev posodobljenih podatkov za podlago vrednotenja pri nepremičninah, 2005– Uporaba bonitete zemljišč za vrednotenje nepremičnin in izračun katastrskega dohodka

  4. ZAKON O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN, DRŽAVNE MEJE IN PROSTORSKIH ENOT (Uradni list RS št. 52/2000) Izvajanje katastrske klasifikacije zemljišč 104. člen (prenehanje veljavnosti) • Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, preneha veljati zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), razen postopkov iz 101. člena tega zakona in glede postopkov ugotavljanja in evidentiranja vrst rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda zemljišč. • Določbe zakona o zemljiškem katastru ostanejo v veljavi glede postopkov iz 101. člena tega zakona do njihovega dokončanja, glede postopkov ugotavljanja in evidentiranja vrst rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda paprenehajo veljatisedem let po uveljavitvi tega zakona (2007).

  5. Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – odločba US) 160. člen (prenehanje veljavnosti) Geodetska uprava vodi v zemljiškem katastru še pet let po uveljavitvi tega zakona podatke o: 1. vrstah rabe zemljišč, kot so: katastrske kulture, zemljišča pod gradbenimi objekti razen za zemljišča pod stavbami, zelene površine in nerodovitna zemljišča; 2. katastrskih kulturah, kot so: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, travniki, barjanski travniki, pašniki, gozdovi, trstičja, hmeljišča in gozdne plantaže; 3. katastrskih razredih za katastrske kulture.

  6. Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – odločba US) 160. člen (prenehanje veljavnosti) Po preteku obdobja iz prvega odstavka tega člena geodetska uprava po uradni dolžnosti izbriše podatke o vrstah rabe zemljišč in o katastrskih kulturah ter katastrskih razredih, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo.

  7. Podatki katastrske klasifikacije (kat. kultura, razred, kat. okraj) so pravna podlaga za izračun katastrskega dohodka, zaradi pravnoveljavnega statusa podatkov, pa se uporabljajo tudi v več kot: 29 zakonskih predpisov 15 podzakonskih predpisov

  8. PRAVNI REŽIM Pravni režim(vezan na področje upravnega prava)določa način pridobivanja in uživanja lastninske pravice na določenem območju oz. omejuje pas dovoljenja določenih aktivnosti na parceli. Pravni režim je lahko: vodovarstveno območje, vodno območje, kmetijsko območje, zazidalni načrt, območje lokalne skupnosti itd. Postopek določitve meje pravnega režima in označitev poteka v naravi se lahko prične na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali pristojnega organa za posamezen pravni režim.

  9. DEJANSKA RABA ZEMLJIŠČ (V zemljiškem katastru) je določenas fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora. Dejanska raba prostora je neodvisna od predpisov s področja upravnega prava, ki določajo način pridobivanja in uživanja lastninske pravice.

  10. Uporaba podatkov katastrske klasifikacije zemljišč (zakonski in podzakonskimi predpisi) Osnova za davčne obveznosti - (katastrski dohodek), osnova pri dajanju cenzusov, zavarovanja, krediti, štipendije...), subvencij, povračilo škode zaradi posegov v zemljišče, menjava zemljišč v postopku komasacij, arondacij, planiranje melioracij, planiranje kmetijske proizvodnje, urejanje, raba in varstvo okolja, ocena prometne vrednosti zemljišča, razlastitve, presoja za kmetijsko oz. nekmetijsko zemljišče, prostorsko planiranje, pregled resursa območja, občine, države...,

  11. UPORABNIKI PODATKOV KATASTRSKE KLASIFIKACIJE 1. LASTNIKIuporabniki zemljišč (dedovanje, katastrski dohodek, dohodnina); 2. KMETIJSTVO: Upravne enote, Zadružna zveza, Svetovalna služba statistični pregledi, analize podatkov površin po kulturah in KD 3. FAKULTETE: BF, Fak. za geografijo...; 4. MINISTRSTVA: MKGP (baza ZK), MOP, Min za Finance, Min za pravosodje, Min. za delo; 5. INŠTITUTI: Inš. za geografijo, Inš. za gozdarstvo, KIS, Geografski Inštitut pri SAZU; 6. ZAVODI: Statistika, Planiranje, Zavod za gozdove, HMZ; 7. SKLADI: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (baza ZK), DARS; 8. SODIŠČA: Vrhovno sodišče (konkretna parcela z lastnikom, kat. kult. in razredom, pripadajoča katastrska občina, katastrski okraj itd.); 9. DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO; 10. INDIVIDUALNI UPORABNIKI: raziskovalci, študentje, cenilci zemljišč, občine...

  12. zemljišče je bilo zaradi preživetja ljudi in in živine optimalno (maksimalno) izkoriščeno, katastrska kultura (12) je opredeljevala možno (dejansko uporabno) rabo zemljišča, katastrski razred (8) je opredeljeval kakovost rabe (katastrske kulture) zemljišča, zaradi pestrosti pokrajin so bili uvedeni katastrski okraji, podlaga za obdavčitev zemljišč so bili raba, katastrski razred in cenilni (katastrski (42) okraj, spremembe po dokončni uvrstitvi v rabo, razred in okraj so bile le izjemoma. IZVORNI PODATKI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA O PROIZVODNI SPOSOBNOSTI ZEMLJIŠČ

  13. KATASTRSKI OKRAJI V REPUBLIKI SLOVENIJI

  14. KATASTRSKA KLASIFIKACIJA ZEMLJIŠČ • (PREDPISI) • Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – odločba US); • Zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS št. 16/74, 42/86); • Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni • list SRS 41/82); • Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS št. 28/79); • Pravilnik o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti • vzorčnih parcel (Uradni list SRS št. 36/84); • Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika o ocenjevanju tal pri • ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS • št. 36/84).

  15. V zemljiškem katastru se vodijo 4 skupine vrste rabe: zemljišča pod stavbnimi zemljišči, zelene površine, nerodovitna zemljišča in kmetijska zemljišča. Pravilnik o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS 41/82) ureja merila, pogoje in pravila za evidentiranje in uvrščanje vrste rabe v zemljiškem katastru: 4 skupine vrste rabe, 37 vrst rabe, minimalna površina za evidentiranje katastrske kulture je 200 m2, 12 katastrskih kultur (do 8 katastrskih razredov v okviru katastrskega okraja!). Šifra/ ime katastrske kulture 101 njiva 102 vrt 103 plantažni sadovnjak 104 ekstenzivni sadovnjak 105 vinograd 106 hmeljišče 107 travnik 108 barjanski travnik 109 pašnik 110 trstičje 111 gozdna plantaža 112 gozd

  16. Vsaka katastrska kultura se uvrsti v okviru katastrskega okraja v katastrski razred glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Katastrski razred odraža stopnjo kakovosti zemljišča katastrske kulture KATASTRSKI RAZRED

  17. 13. člen pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS 28/79) Zemljišča pod opuščenimi njivami, vrtovi, hmeljišči, sadovnjaki in vinogradi se uvrščajo v katastrsko kulturo glede na značilnosti, ki so jih imela, predno je bila opuščena njihova obdelava in to vse dotlej, dokler ne pridobijo značilnosti druge katastrske kulture.

  18. Struktura vrste rabe po podatkih zemljiškega katastra

  19. DELEŽI KATASTRSKIH KULTUR

  20. Bilance površin vrst rabe po podatkih zemljiškega katastra

  21. IZVEDBA PROJEKTA POSODOBITVE SISTEMA IN PODATKOV KATASTRSKE KLASIFIKACIJE ZEMLJIŠČ • Začetek: maj 1995 (katastrski okraj Bovec in Tolmin) • Zaključek: julij 2003 (katastrski okraj Trbovlje) • Izvajalci projekta • vodenje in koordinacija: strokovni delavci iz Glavnega urada, • strokovni sodelavci iz Geodetske uprave Republike Slovenije (po projektu), • strokovni sodelavci iz upravnih enot, Sklada KGZ, zadrug, Zavoda za gozdove, • inšpekcijskih služb. • Izvedba projekta • stalno na projektu (s prekinitvami l. 2000) 3 delavci, • opravljenih 10.300 del. ur, • preverjenih je bilo 30.000 parcel, 1.700 opisanih, 10.700 v dig. obliki, • izdelanih 42 (+ 1) elaboratov katastrske klasifikacije zemljišč.

  22. SMERNICE ZA IZVEDBO PROJEKTA Posodobljena metoda vrednotenja zemljišč mora biti: • zakonsko opredeljena, • …………………….enostavna in strokovno podprta, • ………na enotnih kriterijih za celo območje Slovenije, • za vse površine, • osnovni nosilec informacije je parcela, • omogočeno vzdrževanje, • ………………………………….poceni (stroški / koristi), • sposobna povezave z atributnimi bazami (zem. kataster), • dostopna vsem dosedanjim uporabnikom, • pravno veljavna evidenca z vsemi obveznostmi do • uporabnikov in lastnikov zemljišč, • računalniško podprta, hitro izvedljiva,... (Priporočila FAO strokovnjakov (Gozd Martuljek, november 1997)

  23. POSODOBITEV KATASTRSKE KLASIFIKACIJE Na mednarodni delavnici o vrednotenju kmetijskih zemljišč in gozdov novembra 1997, so ob zaključku delavnice FAO eksperti pripravili priporočila; Posebnosti, ob že pripravljenih priporočilih za vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč, so se preverjale na Testu posodobitve katastrske klasifikacije kmetijskih in gozdnih zemljišč v katastrskih okrajih Radgona in Ljutomer (julij, 1998).

  24. II, kategorija proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč Robori Carpinetum Querco Carpinetum Querco Fagetum Querco Carpinetum Asperiletosum III. kategorija proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč Querco Carpinetum Pinetosum Querco Carpinetum Fagetosum Querco Carpinetum Luzuletosum Querco Carpinetum Luzulo albida IV. kategorija proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč Luzulo Fagetum Carici Alnetum VI. kategorija proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč Salici Populetum V katastrskih okrajih Ljutomer in Radgona so bile upoštevane kategorije gozdnih zemljišč: 10-15 m3 7,5-10,5 m3 5,8-6,8 m3 3-5 m3 (dr. Živko Košir, Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesno proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti, 1976)

  25. Veljavne “stare” vzorčne parcele (pc) iz arhiva zemljiškega katastra (9.045 pc), obnovljene vzorčne parcele (600 pc), primerjava podatkov iz CBZK in dejanskega stanja (300.000 pc izbranih iz baze, 30.000 pc preverjenih preko DOF-a in informacij s terena), revidirani podatki na podlagi vlog in zahtevkov strank (80 pc), terenski ogledi – selektivno (8.600 pc), vpisani podatki v elaborate (1.724 pc). (op. vsi podatki iz elaboratov (10.769 pc) so v digitalni obliki) STROKOVNE PODLAGE ZA POSTAVITEV NOVIH OSNOV VREDNOTENJA ZEMLJIŠČ

  26. SESTAVNI DELI ELABORATA (OPERATA) VZORČNIH PARCEL opis naravnih pogojev (relief, klima, matična podlaga, talne razmere); opis gospodarskih pogojev (možnosti, značilnosti, obseg kmetijske oziroma gozdarske proizvodnje); katastrska občina, v kateri leži parcela, številka, kultura, razred, površina, katastrski dohodek parcele, podatki o lastniku (oziroma uporabniku); opis tal (z opisom talnega profila in z analitskimi podatki), klime, mikroklime in reliefa na parceli; opis pogojev za uporabo mehanizacije in oddaljenost parcele od naselja; grafični prikaz lokacije vzorčnih parcel na topografski karti 1:50000 ali 1:25000; izvleček katastrskega načrta (1:2880, 1:2000, ipd.) za vsako vzorčno parcelo z označbo mesta, na katerem je bil izkopan talni profil; podatki, ki so značilni za katastrsko kulturo, v katero je uvrščena (npr. njive: delež posevkov v kolobarju, pridelek...).

  27. VSEBINA ELABORATA • 1. Uvod 3 • 2. Geološke, pedološke in klimatske značilnosti katastrskega okraja Koper 5 • 2.1. Opis zgradbe ozemlja 5 • 2.2. Klima6 • 2.3. Talne značilnosti 8 • 3. Metode dela 13 • 4. Osnovne značilnosti katastrskih kultur za katastrski okraj Koper 14 • 4.1. Katastrska kultura njiva 14 • 4.2. Katastrska kultura travnik 14 • 4.3. Katastrska kultura vrt 15 • 4.4. Katastrska kultura ekstenzivni sadovnjak 15 • 4.5. Katastrska kultura plantažni sadovnjak 15 • 4.6. Katastrska kultura vinograd 16 • 4.7. Katastrska kultura pašnik 16 • 4.8. Katastrska kultura trstičje 16 • 4.9. Katastrska kultura gozdna plantaža 16 • 5. Viri 17 • Elaborat postavitve osnov in vzdrževanje katastrske klasifikacije • zemljišč v katastrskem okraju Koper 18 • 6.1. Seznam katastrskih občin v katastrskem okraju Koper 19 • 6.2. Seznam obstoječih vzorčnih parcel 20 • 6.3. Bilance vrste rabe s podskupinami za katastrski okraj Koper 28 • 6.4. Deleži površin po katastrskih razredih v katastrskem okraju Koper 29 • 6.5. Opisi vzorčnih parcel za katastrski okraj Koper 31

  28. njivski in travnati svet, naravne in gospodarske pogoje za gospodarjenje z zemljišči, naravne pogoje za pridelavo: tla, klimatske razmere in konfiguracija terena; pri uvrstitvi v njivski ali travniški svet ni odločilno to, kateremu načinu obdelave je konkretna parcela namenjena, ampak kateri način obdelave ji glede na ugotovljene naravne (proizvodno-donosne) pogoje najbolj ustreza. Ob uporabi “Obveznega navodila za izvajanje pravilnika o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS št. 36/84) ” je potrebno vedeti, da avstrijski zakon o ocenjevanju tal (Bundesgesetz vom 9.Juli 1970, BGB1. Nr. 233/1970, über die Schätzung des landwirtschaftliche Kulturbodens) loči:

  29. Ocenjevanje vzorčnih parcel • Na podlagi meritev na vzorčnih parcelah, Obveznega navodila za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (UL SRS št. 36/84) in Pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč (UL SRS št. 28/79) se določi vsaki vzorčni parceli talno število (od 7 do 100 točk). • Boniteta zemljišč se določi za: • vrtove, njive, hmeljišča, vinograde, plantažne sadovnjake po njivski lestvici, • travnike, pašnike, sadovnjake, trstičje po travniški lestvici, • gozdne plantaže se uporablja točkovanje gozdnih plantaž, objavljeno v Obveznem navodilu za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (UL SRS št. 36/84), • gozdove se na podlagi vzorčnih parcel in meritev ugotavlja boniteta gozdnega rastišča.

  30. IZBIRANJE (posodobljene) VZORČNE PARCELE(16. in 17. člen pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč, Uradni list SRS št. 28/79) Glede na velikost in raznolikost naravnih in gospodarskih pogojev katastrskega okraja se za vsako katastrsko kulturo in katastrski razred določi najmanj ena vzorčna parcela: povprečne velikosti in povprečno proizvodno sposobna v okviru katastrskega okraja, praviloma po vsej svoji površini enako proizvodno sposobna, se nahaja praviloma v večjem kompleksu parcel iste katastrske kulture in razreda.

  31. Izdelava osnovne tabele bonitete zemljišč Za vsako katastrsko kulturo in vsak katastrski razredse na podlagi meritev vzorčnih parcel na terenu, ugotoviboniteta zemljišča,za gozdove paboniteta gozdnega rastišča.

  32. OPISNI PODATKI VZORČNE PARCELE Podatki o lastniku..., številka parcele: 2318, številka poddelilke: - , šifra vrste rabe: 101, ime vrste rabe: njiva, katastrski razred: 1, število bonitetnih točk: 75, nagib v %: 3, nadmorska višina v m: 198, površina: 1895 m2, oblika zemljišča: pravilna, vrednost proizv. zemljišča: 104078 SIT, katastrski dohodek: 12518 SIT, šifra katastrske občine: 2425, ime katastrske občine: Gorjansko, šifra katastrskega okraja: 32, ime katastrskega okraja: Sežana, ime geodetske uprave: Sežana…

  33. OSNOVNA TABELA (IZSEK) BONITETE ZEMLJIŠČ za povezavo vseh parcel v zemljiškem katastru

  34. Povezava vseh parcel z boniteto zemljišč v zemljiškem katastru

  35. Gostitev mreže bonitete zemljišč v zemljiškem katastru

  36. Ocena proizvodne sposobnosti zemljišč v RS

  37. V projektu posodobitve so bile preverjene povezave kriterijev izvorne katastrske klasifikacije in proizvodne sposobnosti zemljišč: • Katastrska kultura se spreminja glede na: • oddaljenost od naselij (vasi), • optimalno rabo, • spremembo proizvodne sposobnosti zemljišča. • Katastrski razred pada z zmanjševanjem proizvodne sposobnosti; • Katastrska kultura in razred se zvezno spreminjata z: • nagibom, • oddaljenostjo od naselja. • Proizvodna sposobnost zemljišča pada glede na: • nagib, • oddaljenost od naselja. • Katastrski okraj je specifična teritorialna enota glede na naravne značilnosti: • geološka podlaga, naravne pregrade, gozdarsko / kmetijska usmeritev

  38. Dejanska raba Geodetska uprava Republike Slovenije janez.kosir@gov.si

  39. Vrednotenje Geodetska uprava Republike Slovenije janez.kosir@gov.si

More Related