Pojavi nestrpnosti in sovražnega govora v medijih v Sloveniji

1. Pojavi nestrpnosti in sovražnega govora v medijih v Sloveniji Novinarski dnevi 4. 11. 2004

2. Izhodišče: Izsledki projekta Media Watch • Media Watch je projekt za spremljanje, proučevanje in poročanje o delu množičnih medijev v Sloveniji. • Osredotoča se na refleksije in analize medijske politike in medijskih praks v Sloveniji. • Projekt deluje pri Mirovnem inštitutu (prej pri Zavodu za odprto družbo – Slovenija), združuje raziskovalce medijskih praks in medijske politike, novinarje in druge zainteresirane za kakovost in odprtost slovenskega medijskega prostora.

3. Od leta 1998: bilten/revija Medijska preža, zbirka knjig Media Watch, Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti, omizja Media Watch in novinarski večeri. • V knjigah zbrane analize medijskega in javnega diskurza o pripadnikih narodov iz nekdanje Jugoslavije, beguncih iz Bosne in Hercegovine, Romih, prebežnikih, Muslimanih, homoseksualcih, ženskah itn. • Vse publikacije v celoti dostopne na internetu: http://mediawatch.mirovni-institut.si

4. Nestrpnost in sovražni govor • Izražanje mnenj, ki so po svoji naravi ksenofobična, diskriminatorna in rasistična, naperjena predvsem zoper manjšinske družbene skupine (etnične, kulturne, verske, spolne itn.)

5. Pravni okvir - Svoboda izražanja • Mednarodni dokumenti in standardi glede svobode izražanja: • Splošna deklaracija človekovih pravic iz l. 1948 (19. člen), • Evropska konvencija o človekovih pravicah iz l. 1950 (10. člen), • praksa Evropske komisije za človekove pravice (od 1954-1998) in Evropskega sodišča za človekove pravice (od 1959-danes). • Ustavno-pravni okvir v Sloveniji: • Ustava RS (39. člen): “/…/ vsakdo lahko svobodno zbira,sprejema in širi vesti in mnenja”

6. Omejitve svobode izražanja EVROPSKA KONVENCIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH, 2. odstavek 10. člena: “Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podvrženo obličnostnim pogojem, omejitvam ali kaznim, kot jih določa zakon in ki so nujne demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, za preprečevanje neredov ali zločinov, zazavarovanje zdravja ali morale, za zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi /…/” • Omejitve mora država določiti z zakonom in jih upravičiti.

7. Omejitve svobode izražanjaSLOVENIJA Ustava, 63. člen “Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti /…/.”

8. Omejitve svobode izražanjaSLOVENIJA Kazenski zakonik, 300. člen (1) Kdor izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo, ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti, ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava ali zagovarja genocid, se kaznuje z zaporom do dveh let.

9. Omejitve svobode izražanjaSLOVENIJA Zakon o medijih, 8. člen “Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.”

10. Omejitve svobode izražanjaSLOVENIJA Kodeks novinarjev, 23. člen “Novinar se mora izogibati rasnim, spolnim, starostnim, verskim, etničnim in geografskim stereotipom in stereotipom, povezanim s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom in socialnim položajem. Diskriminacija zaradi spola, pripadnosti etnični, verski, socialni ali narodni skupnosti, žalitev verskih čustev in običajev ter netenje mednacionalnih trenj niso dopustni.”

11. Družbeni pomenmedijev in novinarjev • Mediji imajo danes osrednjo vlogo pri postavljanju kazala pomembnosti tem, o katerih teče javna razprava (družbene agende). • Vpliv medijev se ne kaže le v tem, kaj sporočajo, temveč (morda še bolj) v tem, česar ne omenjajo, česar ni na njihovi agendi (primer usode članka o pobudi za ustavno priznanje manjšin iz nekdanje Jugoslavije oktobra 2003).

12. AKTUALNA VPRAŠANJA

13. Ali so mediji gospodarske družbe, instrumenti za uveljavljanje človekove pravice do razširjanja in sprejemanja informacij in mnenj (pravice do obveščanja in do obveščenosti), nadzorniki oblasti, “četrta veja oblasti”, ideološki aparat države, ki služi uveljavljanju in legitimiranju državnih politik in/ali kaj še?

14. Ali so novinarji v službi podjetij, ki jih zaposlujejo, in poslovnih interesov teh podjetij ali so v službi javnosti, “ljudstva”?

15. Ali so novinarji v službi večinskega naroda v svoji državi ali so del javnosti, kot jo pojmujejo novinarji, tudi pripadniki manjšinskih skupin (Romi, izbrisani, Muslimani, begunci…)?

16. Ali so novinarji v službi nacionalnega oz. državnega interesa svojih držav (vprašanje patriotizma), nadnacionalih povezav, katerih članice so njihove države (npr. Evropske unije, Nata)?

17. Mediji in manjšinske družbene skupine Način, kako mediji predstavljajo (upodabljajo) posameznike in družbene skupine, je pomemben za oblikovanje in legitimacijo identitet (samopodob) teh posameznikov in skupin, za uveljavljanje in legitimiranje državnih politik, politik družbenega izključevanja in razmerij moči med družbenimi razredi, spoli, etničnimi oz. kulturnimi večinami in manjšinami.

18. Charles Taylor: Posamezniki ali skupina lahko ponotranjijo sliko svoje lastne inferiornosti, kot se je zgodilo s črnci. Gre za vsiljeno identiteto, ki je hkrati postala eden od najmočnejših instrumentov zatiranja. Pri nas o tem lahko govorimo v zvezi z romsko skupnostjo.

19. Vsak bi moral biti priznan zaradi njegove edinstvene identitete; vsem kulturam dolgujemo enako spoštovanje - ne le v smislu, da jim dovolimo preživeti, ampak da priznamo njihovo vrednost. • Multikulturne družbe se lahko zlomijo v veliki meri zato, ker ne pride do tega, da ena skupina drugi prizna enakovrednost. • Novinarji bi se pri pisanju o manjšinskih skupinah morali zavedati svojih standardov presojanja in svoje etnocentričnosti, zavržena mora biti predpostavka, da mora imeti odličnost forme, ki so nam znane in blizu.

20. “MI-diskurz” • Govorica (diskurz), v kateri smo Mi - pripadniki večinske in dominantne družbene skupine - predstavljeni v pozitivni luči, kot nevtralni in nedolžni akterji, ki reprezentirajo normalnost. • Hkrati so Drugi - pripadniki drugih, manjšinskih družbenih skupin -predstavljeni kot grožnja Našemu družbenemu, ekonomskemu in kulturnemu redu.

21. Temeljna funkcija takšne medijske oz. javne govorice je legitimacija predsodkov in njihovo upravičevanje. • Občinstvu se ponuja le nekatere kulturne vzorce in se jih predstavlja in postavlja kot obče veljavne, edine pravilne in zdravorazumske. • Esencializem vs. situacionizem • Etiketiranje (primer pridevnika “balkanski”) • Zanemarjanje vprašanja dostopa pripadnikov manjšin do družbenih dobrin.

22. Teme, viri, žanri, jezik, slika, argumentacijske strategije • Kdaj mediji poročajo o manjšinskih skupinah? • Kdo govori v medijskih prispevkih? (Politični ekstremisti v medijskih razpravah o človekovih pravicah in pravicah manjšinskih skupin?) • V kakšnih novinarskih žanrih so obravnavani pripadniki manjšinskih skupin? Dramatizacija, ustvarjanje kriz, soočenja, glasovanja, razburjenje, vznemirjenje, predimenzioniranje, prostor za zagovorništvo ekstremnih rešitev.

23. Kaj je namen obravnave v tabloidnih žanrih? - ne informacije, temveč “zgodbe”, razburjenje? - “Ljudje dokazano hlepijo po zgodbah /…/ In če so začinjene s ščepcem ali dvema senzacionalizma, nič slabega. /…/ Bralci hočejo zgodbe, da se bodo obveščali in vzgajali. Berljive in sočne. Pa četudi je zavoljo tega pogled na etiko časnikarstva nekoliko drugačen. /…/ Pri Novicah delamo časopis za ljudstvo.” B. Budja, Slovenske novice)

24. Izbor sogovornikov, fotografij in televizijskih posnetkov pri portretiranju pripadnikov manjšinskih skupin in poročanje o temah, povezanih z njimi -> generali, ko govorijo o izbrisanih, umazani romski otroci pri portretiranju Romov itn.

25. Kateri izrazi se uporabljajo pri opisovanju, poimenovanju pripadnikov manjšinskih skupin in dogajanj, v katera so vključeni? -> militantni/vojaški izrazi, izrazi, povezani z naravnimi nesrečami, npr. begunski val, preplavili, zgrabiti in izgnati, ipd.

26. Argumentacijske strategije: -> zanikanje nestrpnosti, upravičevanje, blažitve, obrnitve - obtoževanje žrtve, iskanje grešnega kozla

27. Primeri - manjšinske skupine kot grožnja družbenemu redu

28. Kot akterji negativno ovrednotenih dejanj (kriminal), ki predstavljajo grožnjo družbenemu redu: Nedelo: o “južnjakih”, “jugoklatežih”: ”Vsak od njih besno rad nosi s seboj kakšen kos železja, če že ne pištole, vsaj bokser ali nož. Tudi to naj bi sodilo k njihovi drugačnosti, k etnični posebnosti.”

29. Dnevnik: “Begunci, ki so lahko potencialno storilci kaznivih dejanj /…/ bodo vplivali na nezaupanje tujcev do varnosti v Sloveniji.” Slovenske novice: “Čedalje je več vlomov in tatvin,katerih storilci so ilegalci in azilanti. In mnogi se upravičeno sprašujejo,kako dolgo bo treba čakat, da bodo postali nasilni do domačinov.”

30. Kot nedelavni in leni, ki so namenjeni črpati socialno pomoč, odškodnine ipd. in kot takšni predstavljajo grožnjo ekonomskemu redu: Delo: “Tako imenovanega romskega vprašanja sploh ne bi bilo, če bi bili Romi povsem normalni državljani, davkoplačevalci in kreditojemalci.” POP TV: “Brez dela jih je skoraj 90 odstotkov, kar pomeni, da jih večina živi na račun države.”

31. Dnevnik: “Tukaj smo vajeni trdega celodnevnega dela, smo revni, a trdni in pošteni. Zdaj naj dobimo sredi vasi cigane, ki ne bodo nič delali razen zgage.” Delo (o izbrisanih): “V urejenih razmerah je namreč veliko laže poseči po vseh možnih ukrepih zoper posameznike, ki lažejo, kradejo, nočejo delati, in sploh počno slabe stvari, pa naj imajo katerokoli državljanstvo.”

32. Kot drugačni po videzu, obnašanju, kulturi in vrednotah, in kot takšni predstavljajo grožnjo našemu kulturnemu redu: Nedelo: “Tako kot so južnjaki grde živali, so ženske ‘živalice’ lepe za oko.” Mag: o Romih, kot “težko prilagodljivem življu elementarnih nravi”

33. Dolenjski list: “Medtem ko Račje selo izumira, Romi se naglo množijo in preseljujejo od vsepovsod.” Delo: “Ker se teroristične organizacije v veliki meri financirajo s preprodajo drog, bi gradnja džamije nesporno povečala ponudbo in trgovanje z njimi v Ljubljani in okolici. Poleg tega bi z džamijo uničevali naravno in kulturno krajino v Ljubljani.”

34. Možne rešitve • Kakšno vlogo bi lahko mediji igrali pri večjem družbenem vključevanju manjšinskih skupin? • Širjenje vednosti, znanja o drugih, omogočanje sočutja in solidarnosti s pripadniki manjšinskih skupin, izogibanje esencialističnim opisom, pogostejše prikazovanje raznolikosti znotraj posameznih skupin, ne pa ustvarjanje podobe monolitnih skupin in kolektivitet; spoznanje, da so identitete nestabilne

35. Kaj pa MW še dela? -> krepitev manjšin pri dostopu do medijev – usposabljanja za novinarske poklice, usposabljanje manjšinskih organizacij in organizacij za človekove pravice za stike z mediji, za uporabo pritožbenih mehanizmov pri opozarjanju na napake in diskriminatorne medijske prakse, ustvarjanje baze podatkov koristnih virov in raznorodnih govorcev iz manjšinskih skupin in strokovnjakov s področja manjšinskih politik, ki bi bili na voljo novinarjem itn.