stiki z uporabniki pri referen nem delu n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
STIKI Z UPORABNIKI PRI REFERENČNEM DELU PowerPoint Presentation
Download Presentation
STIKI Z UPORABNIKI PRI REFERENČNEM DELU

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 74

STIKI Z UPORABNIKI PRI REFERENČNEM DELU - PowerPoint PPT Presentation


  • 116 Views
  • Uploaded on

STIKI Z UPORABNIKI PRI REFERENČNEM DELU. Miro PUŠNIK, CTK 01 476 37 33 miro.pusnik@ctk.uni-lj.si. Program izobraževanja. Organizacija referenčnega dela v knjižnicah. Vloga referenčnega dela v razmerah. informacijske eksplozije. Referenčni proces. Referenčni pogovor.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'STIKI Z UPORABNIKI PRI REFERENČNEM DELU' - stacy


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
stiki z uporabniki pri referen nem delu

STIKI Z UPORABNIKI PRI REFERENČNEM DELU

Miro PUŠNIK, CTK

01 476 37 33

miro.pusnik@ctk.uni-lj.si

program izobra evanja
Program izobraževanja
  • Organizacija referenčnega dela v knjižnicah.
  • Vloga referenčnega dela v razmerah. informacijske eksplozije.
  • Referenčni proces.
  • Referenčni pogovor.
  • Vrednotenje rezultatov v referenčnem procesu.
  • Tipi uporabnikov in njihovi informacijski stili.
  • Lik referenčnega knjižničarja.
referen no delo delo z ljudmi
Referenčno delo – delo z ljudmi
  • Aristotel: "Delo z ljudmi je umetnost".
  • Različni tipi uporabnikov knjižnic (razlike v izobrazbi, poklicu, družbenem položaju…).
  • Različna informacijska pismenost uporabnikov.
  • Informacijska eksplozija.
  • Sprememba vloge knjižničarja – iz posrednika informacij se spreminja v učitelja in svetovalca.
vloga sodobnih knji nic
Vloga sodobnih knjižnic
  • Knjižnice kot posredniki literature.
  • Knjižnice kot družabni centri.
  • Knjižnice kot informacijski centri.
  • Knjižnice kot e-točke.

Pri vseh omenjenih dejavnostih je v delo z uporabniki vpleten referenčnega knjižničar, ki mora obvladati širok spekter dela

referen na dejavnost definicije
Referenčna dejavnost - definicije
  • Prve definicije 1891: »Z izrazom referenčna dejavnost je mišljena preprosta pomoč, ki jo knjižničar nudi uporabniku pri njegovih vprašanjih, mu pomaga razumeti katalog, skratka počne vse, kar je v njegovi moči, da bi maksimiziral dostop do virov v knjižnici pod njegovim nadzorom.«
referen na dejavnost definicije1
Referenčna dejavnost - definicije
  • Ranganthan, 1961: »Referenčna služba je osebna služba, ki vsakemu bralcu pomaga najti dokument, ki odgovarja njegovemu zanimanju v danem trenutku, točno, izčrpno in hitro.«
  • » Pri sodobnem poudarjanju enakih možnosti dostopa do informacij, znanja in navdiha, ki ga dajejo vzvišene misli genijev, referenčna služba ostaja bistvena za nacionalni napredek in učinkovitost demokratičnih metod. Brez referenčne službe ne more biti nobene demokracije.«
referen na dejavnost definicije2
Referenčna dejavnost - definicije
  • Novljan, 1996: »Področje dela v knjižnici, ki v sodobnem času daje največ odgovorov na največje potrebe družbe, je informacijsko-referenčna služba, ki s takojšnjim odgovorom na uporabnikovo vprašanje ali z izborom najkrajše poti do odgovora, zadovolji uporabnika.«

Bistvo vseh navedenih teorij referenčne službe je, da bibliotekar v najkrajšem času najde ustrezen odgovor na uporabnikovo informacijsko potrebo, oz. da ga zna napotiti k drugim strokovnim službam.

referen i knji ni ar
Referenči knjižničar
  • Referenčno delo izvaja referenčni knjižničar.
  • Knjižničar informator, informacijski specialist…
  • Kako postati referenčni knjižničar?
  • Pomembne izkušnje, široko znanje, primerne osebnostne lastnosti.
  • Delo z ljudmi.
  • Delo v neugodnem delovnem času (popoldne, zvečer, sobote).
organizacija dela v knji nici
Organizacija dela v knjižnici
  • Odvisna od velikosti knjižnice, tipa knjižnice, knjižnične infrastrukture ipd.
  • Tipologija knjižnic v Sloveniji.
  • V načelu je delo organizirano na enotnem principu: NABAVA DOKUMENTIRANJE  INFORMACIJSKA DEJAVNOST  IZPOSOJA GRADIVA ter SERVISNE DEJAVNOSTI.
delo nabavne slu be
Delo nabavne službe
  • Nakup (najem) gradiva oz. vira
  • Knjigovodska obdelava (inventarna knjiga).
  • Bibligrafska obdelava gradiva.
  • Postavitev na police oz. zagotavljanje dostopa pri elektronskih virih (delo z URL naslovi).
  • Odpis gradiva.
  • Pogosto se znajdejo v vlogi, ko morajo izvajati referenčno delo – informacije o nakupu gradiva, knjižne novosti, signalne informacije…
delo informacijsko dokumentalisti ne slu be
Delo informacijsko dokumentalistične službe
  • Vzdrževanje referenčnih orodij (katalogi, bibliografije, lastne digitalne zbirke, COBISS).
  • Vsebinska obdelava gradiva (gesla, ključne besede, UDK).
  • Uporaba lastnih in tujih bibliografskih in drugih zbirk za informiranje uporabnikov.

Pomembno dejavnost v Sloveniji izvaja mreža osrednjih specializiranih indok centrov (OSIC).

osrednji specializirani informacijski centri http www arrs gov si sl infra osic predstavitev asp
Osrednji specializirani informacijski centri http://www.arrs.gov.si/sl/infra/osic/predstavitev.asp
  • Obdelujejo, arhivirajo in posredujejo specializirane informacije za uporabnike na področjih svojih znanstvenih ved ter spremljajo in nadzirajo ustreznost razvrstitve bibliografskih enot po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS .
  • OSIC-i za tehniko (CTK UL), naravoslovje (NTF UL), biotehniko (BF UL), medicino (IBMI MF UL), družboslovje (FDV), humanistiko (SAZU).
izposoja gradiva
Izposoja gradiva
  • V ožjem smislu vodenje evidence članstva in izposoje, v širšem smislu pa prvi in najpomembnejši stik knjižnice z uporabniki.
  • Pomembna vloga knjižničarjev izposojevalcev. Večkrat se najdejo v vlogi referenčnega knjižničarja.
  • Knjižničarji informatorji kot del izposoje.
  • Informacijski pult - nevralgična točka knjižnice.
  • Referenčna dejavnost je primarna naloga refernčnih knjižničarjev.
medknji ni na izposoja
Medknjižnična izposoja
  • Pogosta opravila referenčnega dela tudi v medknjižnični izposoji.
  • Lociranje gradiva v tujih knjižnicah, iskanje gradiva po plačljivih informacijskih servisih.
  • Potrebno dobro poznavanje lastnih in ostalih virov informacij.
  • Potrebno dobro poznavanje prostodostopnih informacij, odprtih arhivov ipd…
servisne dejavnosti
Servisne dejavnosti
  • Kopirnica, kurirska služba, računovodstvo…
  • Pogosto zaposleni v teh službah dajejo različne informacije o delu knjižnice.
  • Potrebna dobra obveščenost.
vloga referen ne slu be v spremenjenih razmerah
Vloga referenčne službe v spremenjenih razmerah
  • Kaj sploh so "spremenjene razmere"?
  • Okoliščine, v katerih so se knjižnice znašle ob informacijski eksploziji.
  • Knjižnice dobile hudo konkurenco pri urejanju, hrambi in prezentiranju informacij.
  • Vloga knjižničarjev informatorjev pri zagotavljanju ekonomičnosti nabavljenih elektronskih virov.
informacijska eksplozija
Informacijska eksplozija
  • Hitra rast števila informacij in podatkov pomeni vzpon računalniške tehnologije.
  • Posledica: razvoj informatike in informacijske industrije.
  • Povečanje števila zapisov v bibliografskih zbirkah.
  • Povečanje števila faktografskih zbirk.
  • Zabrisana tipologija med viri.
  • Pojav elektronskih časopisov in elektronskih knjig.
internet v tevilkah
Internet v številkah

Rast število gostiteljev v omrežju internet (vir: Zakon, 2005)

internet v tevilkah1
Internet v številkah

Rast števila spletnih mest (vir: Zakon, 2005)

internet v tevilkah2
Internet v številkah

Rast števila domen (vir: Zakon, 2005)

naloge referen ne slu be v spremenjenih razmerah
Naloge referenčne službe v spremenjenih razmerah
  • Izbira ustreznega vira – veliko večji obseg virov terja boljše poznavanje.
  • Pomoč pri samostojni uporabi bibliografskih zbirk.
  • Izobraževanje uporabnikov in svetovanje.
  • Ocena ustreznosti dobljenih rezultatov.
  • Iskanje gradiva v fondih knjižnice – dobro poznavanje fondov elektronskih dokumentov.
google generacija
"Google" generacija
  • Knjižnica ima konkurenco – svetovni splet in Google – uporabnikom je bolj pomembna enostavnost poti do informacij, kot pa njihova kakovost.
  • Knjižnice izgubljajo celotne generacije potencialnih uporabnikov.
  • Manj ekonomična raba dragih plačanih elektronskih virov.
  • Sodobna orodja za uporabo elektronskih virov - združevalni iskalniki, openURL povezovalniki.
referen ni proces
Referenčni proces
  • Referenčni proces kot reševanje problemov uporabnikov na tak način, da mu posredujemo sistematično zbrane informacije.
  • Svetovanje uporabnikom kot del referenčnega procesa.
  • Izobraževanje uporabnikov kot del referenčnega procesa.
referen ni proces definicije
Referenčni proces - definicije
  • Breda Filo, 1978: »Referenčni proces je vsota spremenljivk, ki jih v referenčno delo vpleta referenčni bibliotekar, kot posredovalec informacij. Temelji na psihologiji uporabnika in upošteva celoten kompleks vzrokov, zaradi katerih je uporabnik občutil potrebo po informaciji, psihologijo referenčnega bibliotekarja in uporabljene referenčne vire.«
shemati ni potek referen nega procesa
Shematični potek referenčnega procesa
  • PROBLEM
  • INFORMACIJSKA POTREBA
  • ZAČETNA VPRAŠANJA
  • REFERENČNI POGOVOR
  • ISKALNA STRATEGIJA
  • ISKANJE
  • ODGOVOR
  • REŠITEV
stopnje referen nega procesa
Stopnje referenčnega procesa
  • PROBLEM: ljudje pri svojem ustvarjanju (učenje, študij, delo, zabava ipd.) naletijo na probleme.
  • INFORMACIJSKA POTREBA: problem sproži potrebo po informacijah, potrebnih za razrešitev.
  • ZAČETNA VPRAŠANJA: uporabnik oblikuje vprašanje, s katerim seznani bibliotekarja o svoji informacijski potrebi, pri tem pa mora biti vprašanje izraženo čimbolj natančno, da ga bo bibliotekar lahko razumel.
stopnje referen nega procesa 1
Stopnje referenčnega procesa 1
  • REFERENČNI POGOVOR: najpomembnejši del referenčnega procesa. To je dvosmerni proces med knjižničarjem – infomatorjem in uporabnikom. Knjižničar na osnovi informacij, pridobljenih v referenčnem pogovoru izbere ustrezno iskalno strategijo.
  • ISKALNA STRATEGIJA IN ISKANJE: zavestni načrt ali pristop knjižničarja – informatorja k procesu iskanja informacij v smislu rešitve uporabnikovega problema. Ta zavestni načrt temelji na v referenčnem pogovoru pridobljenih informacijah kot tudi na znanju in izkušnjah knjižničarjev.
stopnje referen nega procesa 2
Stopnje referenčnega procesa 2
  • ODGOVOR: knjižničar – informator uporabniku poda odgovor v različnih oblikah (seznam bibliografskih zapisov, izpis iz faktografskih zbirk…).
  • REŠITEV PROBLEMA:uporabnik presodi, ali mu odgovor ustreza oz. ali bo lahko rešil problem.
razli ni nivoji referen nega procesa
Različni nivoji referenčnega procesa
  • MAKSIMALNA REFERENČNA TEORIJA:
  • Izhaja iz dejstva, da je za uporabnika ključnega pomena pridobitev informacij za rešitev svojih problemov in ne, da jih zna sam pridobiti.
  • V ospredju je knjižničar - informator.
  • Pasivna vloga uporabnika v referenčnem procesu.
razli ni nivoji referen nega procesa 1
Različni nivoji referenčnega procesa 1
  • MINIMALNA REFERENČNA TEORIJA:
  • ključnega pomena je izobraževanje/vzgoja uporabnika.
  • Knjižničar – informator scetuje in pomaga, uporabnik sam išče.
  • Aktivna vloga uporabnika v referenčnem procesu.
razli ni nivoji referen nega procesa 2
Različni nivoji referenčnega procesa 2
  • ZMERNA REFERENČNA TEORIJA:
  • najbolj pogost model referenčnega procesa.
  • Srednja pot med minimalno in maksimalno referenčno teorijo.
  • Knjižničar – informator se na osnovi izkušenj odloči o pristopu do uporabnika.
  • Tak način posredovanja informacij ima pedagoško funkcijo in presega enostavno podajanje informacij.
razli ni nivoji referen nega procesa 21
Različni nivoji referenčnega procesa 2
  • ZMERNA REFERENČNA TEORIJA:
  • najbolj pogost model referenčnega procesa.
  • Srednja pot med minimalno in maksimalno referenčno teorijo.
  • Knjižničar – informator se na osnovi izkušenj odloči o pristopu do uporabnika.
  • Tak način posredovanja informacij ima pedagoško funkcijo in presega enostavno podajanje informacij.
referen ni pogovor
Referenčni pogovor
  • Pogovor med referenčnim knjižničarjem in uporabnikom knjižnice.
  • Namen je pojasniti uporabnikovo informacijsko potrebo in mu pomagati pri iskanju informacij, ki bi to potrebo zadovoljile.
  • Referenčni pogovor je najpomembnejši del referenčnega procesa – ponavadi ga obravnavamo podrobneje od ostalih delov referenčnega procesa.
  • Vlogi obeh sodelujočih sta različni.
referen ni pogovor definicija
Referenčni pogovor - definicija
  • Zupanič, 1996: » To je torej dvosmeren oz. interaktivni komunikacijski proces, pri katerem prihaja do enakovredne izmenjave informacij s točno določenim namenom, t.j. reševanjem problema uporabnika.«
  • Referenčni pogovor je del širšega procesa, ki ob uporabnikovem in bibliotekarjevem konceptu zajema tudi kompleksni knjižnično informacijski sistem.
zgodovina prou evanja referen nega pogovora
Zgodovina proučevanja referenčnega pogovora
  • Podrobnejše analize referenčnega pogovora v začetku 20. stoletja.
  • Razmere na začetku 20. stoletja: malo referenčnih virov, referenčna služba le kot posrednik med gradivom in uporabnikom.
  • Jennie Maas Flexner (1882-1944): posvečala se je lastnostim referenčnega knjižničarja. Referenčni knjižničar naj bi uporabnika poslušal in opazoval toliko časa, da bi spoznal njegove probleme in informacijske potrebe.
zgodovina prou evanja referen nega pogovora 1
Zgodovina proučevanja referenčnega pogovora 1
  • 30. leta 20. stoletja: referenčna služba v ZDA je bila vključena v sistem izobraževanja odraslih.
  • Tri vodila: neformalnost kot ključa do bralčeve sproščenosti, interes za želje uporabnika kot ključ za zaupanje in prijaznost kot izraz spoštovanja do uporabnika.
zgodovina prou evanja referen nega pogovora 2
Zgodovina proučevanja referenčnega pogovora 2
  • 1954: Prve podrobnejše raziskave referenčnega pogovora. David Maxfield je v svoji knjigi Counselor Librarianship : A New Departure je referenčni pogovor opredelil z splošnimi načeli pogovorov, kot se uporabljajo v nekaterih okoljih, kot so pravno svetovanje, zdravstvena služba ipd.
  • 1965: ZDA, Reading Guidance Institute – navodila za izvajanje referenčne službe.
zgodovina prou evanja referen nega pogovora 3
Zgodovina proučevanja referenčnega pogovora 3
  • 1968: Robert S. Taylor: kognitivna analiza človekovega delovanja in vedenja v referenčnem procesu – na tem sloni današnji model referenčnega pogovora.
  • Danes: raziskovanje referenčnih komunikacij v razmerah informacijske eksplozije.
  • Nove metode referenčnega dela.
nove metode referen nega pogovora
Nove metode referenčnega pogovora
  • Prediskalni referenčni pogovor.
  • Linijski referenčni pogovor.
  • Komercialni referenčni servisi tipa Ask The Experts.
  • Spremenjen način ugotavljanja ustreznosti informacij (ocenjevanje bibliografskih zbirk, ocenjevanje ustreznosti spletnih virov…).
tri faze referen nega pogovora
Tri faze referenčnega pogovora
  • Stopnje otvoritve pogovora ali razjasnjevanja referenčnega vprašanja.
  • Stopnje oblikovanja iskalne strategije in iskanja ustreznih informacij.
  • Stopnje posredovanja informacij do uporabnika in zaključek pogovora.
otvoritev referen nega pogovora
Otvoritev referenčnega pogovora
  • Neformalna začetna konverzacija, ki preide v prezentacijo uporabnikovega začetnega vprašanja.
  • Najbolj kritična točka referenčnega pogovora. Od tega je odvisno, kako bo potekala nadaljnja komunikacija in kakšni bodo rezultati.
  • Na tej točki so pomembne so IZKUŠNJE referenčnega knjižničarja. UPORABNIKI NISO VEDNO SPOSOBNI ZASTAVITI VPRAŠANJA, KI BI DEJANSKO ODRAŽALO NJIHOVO INFORMACIJSKO POTREBO!
  • Taylor: "QUESTION NEGOTIATION" oz RAZJASNJEVANJE VPRAŠANJA.
5 filtrov question negotiation
5 filtrov "Question negotiation":

1. Predmet iskanja (o čem uporabnik sploh želi informacijo).

2. Uporabnikovi nameni in cilji (zakaj uporabnik informacije sploh rabi – nepriljubljena a POMEMBNA VPRAŠANJA).

  • Uporabnikove osebnostne značilnosti (poznavanje knjižnice, KIS, kritičnost, izobrazba…)
  • Vzpostavitev odnosa med vprašanjem in KIS (na kak način sprovesti vprašanje v informacijske vire).

5. Določitev uporabnikovih pričakovanj in želja. (pričakovanja so mnokokrat nerealna in sprožijo revolt).

tipi informacijskih zahtev
Tipi informacijskih zahtev
  • Ingwersen, 1992.
  • Informacijske zahteve, povezane s preverjanjem in lociranjem uporabniku znanih podatkov o ustreznih virih (primer: uporabnik pozna reference in je treba najti knjigo …).
  • Informacijske zahteve, povezane z razjasnjevanjem in potrebo po dodatnih pogledih na predmet razsikovanja (uporabnik pozna vsebinske podatke za iskanje ustreznih informacij).
  • Informacijske zahteve, pri katerih predmet ni jasno definiran (uporabnik ne ve skoraj nič o predmetu iskanja z vidika predhodnih dveh točk).
oblikovanje iskalne strategije definicije
Oblikovanje iskalne strategije - definicije
  • A Glossary of Library Terminology: iskalna strategija je načrt akcij, razvitih kot vodnik za sistematično iskanje bo virih informacij . V elektronskih zbirkah je iskalna strategija kombinacija ključnih besed ali deskriptorjev in njihovih sinonimov z uporabo Boolovih operatorjev in lahko vključuje dodatne iskalne tehnike kot so krnjenje, iskanje po poljih ali z določanjem omejitev.
  • Tefko Saračević, 1968:Iskalna strategija je celoten pristop do iskanja odgovora na neko vprašanje, kar pomeni izbor podatkovnih zbirk, iskalnih zahtev ali vprašanj in taktik, zaporedij… Iskalna zahteva je niz iskalnih izrazov , medsebojno povezanih z logičnimi povezovalci in znaki, iskalne taktike pa so izbire in variacije iskalnih zahtev (izrazi, povezovalci, znaki).
razli ni pristopi k izvajanju iskalne strategije
Različni pristopi k izvajanju iskalne strategije.
  • Sistematični pristop: referenčni pogovor se kot celota izvede pred izvajanjem iskalne strategije in iskanja.
  • Hevristični pristop: referenčni pogovor kot vir informacij za referenčnega knjižničarja poteka skozi ves potek izvajanja iskalne strategije in iskanja..
  • Različni specifični primeri - različni pristopi.
koraki iskalne strategije
Koraki iskalne strategije
  • Povzetek teme: Kratko in jedernato povzamemo to, kar smo ugotovili v razjasnjevanju vprašanja. Primer: Želim najti informacije o vplivu prehrane goveda z mesno kostno na razvoj BSE.
  • Določitev konceptov – identifikacija konceptov: Ko smo opredelili svojo temo, izvzamemo glavne koncepte teme – najpomembnejše besede. Primer: prehrana goveda z kostno mesno moka, BSE.
koraki iskalne strategije 1
Koraki iskalne strategije1

3. Izbira izrazov: naštejemo vse različne iskalne izraze, ki opisujejo iste koncepte. Uporabimo sinonime, nadpomeneke, podpomenke. Uporabljamo geslovnike, tezavre, slovarje ipd. Primer: prehrana goveda, prehrana živali, prehrana pri pitanju; kostno mesna moka, prehrana z krmili živalskega izvora, prehrana pri pitanju goveda; BSE, bovina spongiformna encefalopatija, nevropatologija ipd.

4. Povezovanje konceptov: uporaba Boolovih operatorjev in ostalih dogovorjenih znakov za posamezne podatkovne zbirka.

zaklju ek referen nega pogovora
Zaključek referenčnega pogovora
  • Posredovanje priklicanih informacij uporabniku.
  • Mora obstajati vzajemni konzens o uspešnosti iskanja oz. kakovosti pridobljenih informacij.
izbira virov informacij
Izbira virov informacij
  • Pomembno dobro poznavanje virov informacij za uporabnike (vsebinska raznolikost, različna zahtevnost…).
  • Pomembna dobra obveščenost.
  • Pomembno dobro poznavanje prostodostopnih virov informacij.
  • Dinamične spremembe elektronskih virov informacij.
tipi vpra anj v referen nem pogovoru verbalna vpra anja
Tipi vprašanj v referenčnem pogovoru – verbalna vprašanja
  • Neposredna (odprta in zaprta) – in posredna.
  • Odprta vprašanja ne ponujajo vnaprejšnjega odgovora – večja svoboda vprašanega.
  • Zaprta vprašanja – ponujajo vnaprejšnji odgovor.
  • Dve vrsti zaprtih vprašanj: da-ne vprašanja in alternativna vprašanja.
tipi vpra anj v referen nem pogovoru neverbalna vpra anja
Tipi vprašanj v referenčnem pogovoru –neverbalna vprašanja
  • Nemo sporazumevanje in govorica telesa.
  • Neverbalna komunikacija je lahko ločena od verbalne komunikacija, lahko podpira verbalno komunikacijo.
tipi referen nih pogovorov
Tipi referenčnih pogovorov
  • Odgovarjanje na enostavna faktografska vprašanja in bibliografska vprašanja.
  • Retrospektivne poizvedbe.
  • Referenčni pogovor za določanje uporabniškega SDI profila.
  • Bralni nasveti.
  • Referenčni pogovor na daljavo.
odgovarjanje na faktografska in bibliografska vpra anja
Odgovarjanje na faktografska in bibliografska vprašanja
  • Kratki faktografski podatki, ki se nahajajo v osnovnih referenčnih virih (slovarji, enciklopedije, imeniki ipd.).
  • Enostavne poizvedbe v OPACU.
  • Usmerjevalne informacije.
  • Lociranje gradiva v knjižnici.
retrospektivne poizvedbe
Retrospektivne poizvedbe
  • Potrebno globlje poznavanje in razumevanje predmeta iskanja.
  • Večplasten pogled, uporaba več virov informacij in presoja dobljenih rezultatov.
  • Analiza predhodnih poizvedb.
  • Dobro poznavanje uporabe elektronskih virov (iskalna strategija, primerjava rezultatov, deduplikacija in določitev ustreznosti rezultatov).
  • Informatiki specialisti, OSIC – i.
  • Za zahtevnejše retrospektivne poizvedbe samo COBISS ne zadošča!
sdi profili in sifgnalne informacije
SDI profili in sifgnalne informacije
  • SDI profili – natančna določitev iskalne strategije.
  • V sodobnih elektronskih virih – signalne informacije oz. "alerts" po e-pošti, z uporabo RSS tehnologije, s personifikacijo portalov ipd.
  • Pomoč pri izdelavi osebnih profilov oz. personifikacija portalov ponudnikov elektronskih virov.
bralni nasveti
Bralni nasveti
  • Namenjeni najširšemu krogu uporabnikov - bralcev.
  • Pripomočki v OPACU (opcija "najbolj brano gradivo").
  • V tem pogledu izjemno pomembna vloga knjižničarjev v splošno izobraževalnih knjižnicah.
  • Potrebno dobro poznavanje uporabnikovih preferenc, bralnih navad, okusa.
  • Čimbolj sproščen pogovor, čimveč odprtih vprašanj.
referen ni pogovor na daljavo
Referenčni pogovor na daljavo
  • Sistemi Vprašaj knjižničarja, Ask the Experts, ipd.
  • Komercialni servisi v spletnem okolju Allexperts
  • Slovenija – Vprašaj knjižničarja (programsko orodje QuestionPoint),
  • Omogoča stike med uporabniki z pogovorom (chat) ali z elektronsko pošto.
  • Spletni pogovor – večja neposrednost, možen hevrističen pristop.
  • Potrebne veščine – spretnost pri uporabi programskih orodij.
  • Online referenčni servis ni nadomestilo za klasično referenčno službo v knjižnici.
referen ni pogovor po telefonu
Referenčni pogovor po telefonu
  • Takojšnji odgovori na krajša faktografska vprašanja.
  • Sprejem zahtevnejših referenčnih vprašanj po telefonu, izvedba poizvedbe in povratna informacija – po telefonu, faksu, e-pošti ipd.
  • Vprašljiva kakovost informacij – bolj primerno povabilo v knjižnico.
nevarnosti prekinitve referen nega pogovora
Nevarnosti prekinitve referenčnega pogovora
  • Razlogi na strani knjižničarja informatorja:
  • neposlušanje,
  • nezanimanje
  • nepotrpljenje
  • nerazumevanje
  • neobvladovanje stroke/vsebine
  • opustitev misli na povratno informacijo.
  • Razlogi na strani uporabnika:
  • nepoznavanje: informacijskih možnosti,referenčnih virov, bibliotekarske terminologije,
  • nezaupanje v knjižničarja,
  • nevednost.
posebnosti poizvedovanja po elektronskih virih
Posebnosti poizvedovanja po elektronskih virih
  • Specifična naloga – problikovanje uporabnikovega vprašanja v iskalno zahtevo, primerno za poizvedovanje v izbranem e-viru.
  • Poznavanje sistemov za upravljanje izbranega e-vira – dobro poznavanje uporabniških vmesnikov.
  • Poznavanje metapodatkovnega modela posamezne zbirke.
  • Poznavanje uporabe Boolovih logičnih operatorjev, znakov za krnjenje, iskalnih predpon, oklepajev.
  • Poznavanje kriterijev za razvrščanje po ustreznosti.
informacijski stili razli nih tipov uporabnikov
Informacijski stili različnih tipov uporabnikov
  • Zahteve inženirja:
  • konkretno,
  • zanesljivo,
  • specifično,
  • ozko strokovno,
  • navodila,
  • fizično dostopno.
  • Zahteve znanstvenika:
  • hitro,
  • aktualno,
  • ekskluzivno,
  • kreativno,
  • izčrpno.
vrednotenje rezultatov
Vrednotenje rezultatov
  • Določanje ustreznosti/relevantnosti dobljenih rezultatov.
  • Objektivni vidik ustreznosti:relacija med iskalno zahtevo in posameznim dokumentom v zbirki. Relevanten je dokument, ki opisuje isto vsebino, kot je opisana v iskalni zahtevi. Stopnja ustreznosti dokumenta je torej stopnja ujemanja med vsebino iskalne zahteve in vsebino tega dokumenta. Objektivno razumevanje relevantnosti ne upošteva uporabnikovega poznavanje strokovnega področja. Uporabnik lahko že pozna poiskani dokument, pa je ta vseeno objektivno relevanten.
  • Subjektivni vidik ustreznosti:upošteva poleg vsebine dokumenta tudi uporabnikovo znanje. Morda bi ga bolje opisali kot ocenjevanje potrebnosti dokumenta. Potrebna množica dokumentov bi bila torej tista, ki bi ustrezala iskalni zahtevi in predstavljala dopolnitev uporabnikovega znanja v trenutku iskanja.
vrednotenje rezultatov 1
Vrednotenje rezultatov 1
  • Pri oceni ustreznosti se običajno uporablja objektivno razumevanje ustreznosti.
  • Objektivne ustreznosti ne more ocenjevati sam uporabnik ker bi bila kljub vsemu preveč odvisna od njegove trenutne subjektivne presoje.
vrednotenje rezultatov iskanja svetovnem spletu
Vrednotenje rezultatov iskanja svetovnem spletu
  • Kaj je sploh splet?
  • Nevarnosti in pasti uporabe spleta kot vira informacij – Martin Luther King.
  • Pomen "naprednega iskanja" z iskalnimi orodji.
  • Specializirana iskalna orodja.
  • Spletni katalogi.
vrednotenje rezultatov iskanja svetovnem spletu kriteriji
Vrednotenje rezultatov iskanja svetovnem spletu - kriteriji
  • Vsebinska analiza.
  • Aktualnost, zadnje spremembe vsebine.
  • Število spletnih povezav na dokument.
  • Izgled spletnega mesta.
  • Domenski naslov, lastnik domene.
  • ….
lik referen nega knji ni arja
Lik referenčnega knjižničarja
  • Posebne značajske poteze referenčnega knjižničarja:
  • Dober spomin.
  • Točnost, natančnost, urejenost.
  • Domiselnost in kreativnost.
  • Spontanost in sproščenost.
  • Razgledanost.
  • Empatičnost in prilagodljivost.
lik referen nega knji ni arja 1
Lik referenčnega knjižničarja 1
  • Posebne značajske poteze referenčnega knjižničarja:
  • Smisel za humor (ne pa smešenje in norčevanje).
  • Potrpežljivost in vztrajnost.
  • Dobra kondicija – vzdržljivost.
  • Sposobnost hitrih miselnih preskokov.
  • Hladnokrvnost in sposobnost treznega odločanja v še tako stresni situaciji.
literatura
LITERATURA
  • Banič, T.,…: Osnove knjižničarstva. Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Ljubljana, 1987.
  • Filo, B. (1978). Problemi referenčne službe v univerzitetni knjižnici Maribor: Jubilejni zbornik 1903 – 1978. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
  • Filo, B.: Informacijska pismenost. Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975). Maribor: Univerzitetna knjižnica, 1993, str. 23-37.
  • Ganc, A., Langenvalter, Š., Potokar, J.: Trendi razvoja digitalnih knjižnic. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ljubljana, 2003. Pridobljeno s svetovnega spleta 24.03.2006.
  • (URL http://www.mf.uni-lj.si/~jure/pred_bib/pz2/seminarji03/trendi-razvoja.pdf )
  • Nardin, T.,…: Referenčni pogovor v šolski knjižnici. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ljubljana, 2004. Pridobljeno s svetovnega spleta 24.03.2006. (URL http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/studentske_strani/bibliotekarstvo/studijsko_gradivo/metodika_bibliotekarskega_komuniciranja/03-04_13_Referencni_pogovor_v_solski_knjiznici.zip)
  • Petermanec, Z.: Referenčni pogovor - priložnost za izobraževanje uporabnikov. Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja, Izobraževalni management v specialnih knjižnicah:zbornik referatov / IX. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2002, 117-129.
  • Zupanič, S.: Referenčni pogovor kot nujni del referenčnega procesa. Knjižnica, 1996, l.40, št.3/4, str. 79-103.