1 / 71

K humanosti učitelja sodi, da učence posvari pred seboj! Nietzsche UVOD V RAZUMEVANJE PRAVA

K humanosti učitelja sodi, da učence posvari pred seboj! Nietzsche UVOD V RAZUMEVANJE PRAVA PRAVO KOT “CELOTA” (KOT DRUŽBENI POJAV)  kaj je pravo / njegova družbena vloga? (iskanje bistva prava) temeljne značilnosti modernega prava pravo in politika pravo in vrednote

nelia
Download Presentation

K humanosti učitelja sodi, da učence posvari pred seboj! Nietzsche UVOD V RAZUMEVANJE PRAVA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. K humanosti učitelja sodi, da učence posvari pred seboj! Nietzsche UVOD V RAZUMEVANJE PRAVA PRAVO KOT “CELOTA” (KOT DRUŽBENI POJAV)  kaj je pravo / njegova družbena vloga? (iskanje bistva prava) temeljne značilnosti modernega prava pravo in politika pravo in vrednote TEMELJNE PRVINE PRAVNEGA REDA / SISTEMA  nastajanje / uporabljanje prava  pravni akt - ravno pravilo – pravno razmerje razlaga pravnih aktov utemeljevanje pravnih odločitev sistemizacija prava metode pravne znanosti

  2. KAJ JE PRAVO / NJEGOVA DRUŽBENA VLOGA ?  izhodišča  * pravo je ob državi osrednji družbeni pojav *človekovo delovanje / ravnanje (javno in zasebno) je ujeto v pravna pravila *moderna družba/civilizacija je “pravna civilizacija” (obstoj demokracije, pravne države, svobode, človekovih pravic itd. ni možen brez prava) *že na prvi pogled kompleksen, večdimenzionalen, kompliciran in ambivalenten pojav  ena sama “edina pravilna” opredelitev prava ni smiselna

  3. bogato miselno odzivanje  pravna znanost/veda kot posebna družboslovna disciplina ni družboslovne discipline/miselnega toka ki se ne bi dotaknil tudi prava “pravniki še vedno iščejo definicijo svojega predmeta” prevladuje normativno-pozitivistično pojmovanje obstajajo pa tudi drugačni pogledi *opredelitev pojma in funkcije prava ima tudi praktičen pomen (oblikovanje in uresničevanje prava  človekova domena  zgodovinske zablode) *težavnost opredeljevanja (bistva) prava kompleksnost, svetovnonazorske razlike / družbeno-zgodovinski kontekst, različno pojmovanje znanosti, ideološko izkrivljanje, povezanost z oblastjo in politiko, domena pravniškega “ceha”, problem jezika itd.    veliko različnih teorij *vsaka se na svojevrsten način odziva na “bistvene prvine prava” *obstaja ustaljena shema * bolj ali manj kritično vrednotijo družbeno vlogo prava

  4. NARAVNOPRAVNE TEORIJE  razlikovanje med (nadrejenim!) naravnim in pozitivnim pravom pozitivno pravo zavezuje osrednji moralni princip  pravičnost več zgodovinskih različic (klasična, racionalistična, sodobna itd.) klasična NP teorija (Aristotel, Akvinski)  pravo je (specifičen in relativno avtonomen ) del morale, oba pa sta del narave pravo zadeva objektivno plat ravnanja, subjektivni odnos pa je stvar morale pravičnost v širšem in ožjem smislu  naravno merilo za pravno urejanje iskanje pravičnosti / naravnega prava je negotovo  zato postavljeno pravo * NP vrednote (pravičnost) ostanejo kriterij veljavnosti pozitivnega prava ! racionalistična (moderna) NP teorija  pravičnost je še vedno sestavina prava določena je v obliki absolutnih načel ki jih določi človekov razum naravno pravo kot “razumsko pravo” (dualizem ostaja) sodobna NP teorija  Finnis, Fuller, Dworkin * NP je imelo v času nastanka NP teorij revolucionaren značaj *moderna različica je odprla možnost za zajetje NP v sistem pozitivnega prava * problem udejanjanja naravnopravne teorije v praksi pravnega urejanja

  5. NORMATIVISTIČNE / POZITIVISTIČNE TEORIJE  zavračajo razlikovanje med naravnim in pozitivnim pravom pravo je skupek norm ki jih oblikuje državna oblast pravna norma je osrednja sestavina prava kriterij pravnosti ni več v vrednotah temveč v prisilnosti p.norme pravičnost je prvina pozitivnega prava (legalistična t. pravičnosti) oddaljevanje od vsebine prava (vrednot in družbenih razmerij)  zametki že v antiki začetek 20. stol. H.Kelsen: “čista teorija prava” 2. pol 20. stol. H.L.A. Hart in N. Bobbio: “analitična teorija prava” *na te teorije so vplivale družbene razmere in pojmovanje znanosti v tistem času *na normativističnih teorijah je nacistični / fašistični režim opravičeval svoje “pravo” * v današnjem času so gotovo presežene *normativizem je močno zasidran v moderni pravni mentaliteti (znanosti / praksi)

  6. SOCIOLOŠKE TEORIJE  pojavijo se istočasno kot pozitivistične teorije upor normativizmu/legalizmu, poudarjanje družbenih odnosov bistvo prava je v družbi sami (ne v normah, ne v vrednotah) ponoven zasuk k vsebini prava (pravnih norm) !!  pravne norme/instituti vznikajo iz družbenih dejstev pomembno je “življenje” prava (le-to ni logika ampak izkušnja) do bistva prava lahko pridemo če proučujemo družbene razmere v katerih nastaja Evropa: Ihering, Ehrlich, Gurvitch idr., skandinavski pravni realizem ZDA: ameriški pravni realizem (“law in action”) *zanemarijo normativno prvino prava (Holmes: pravo je praksa ki se kaže v delu sodnikov in ravnanju pravnih subjektov) *pravo je dinamična in spremenljiva kategorija s katero človek posega v spreminjajoče se družbeno življenje *raziskovanje velja usmeriti na “real rules”, zavračanje “logičnega silogizma” *zavračanje prisile kot temelja obveznosti prava

  7. INTEGRALNE TEORIJE  uveljavijo se v 2. pol. 20. stoletja izhodišče: enostranskost dotedanjih pristopov / teorij pravo je pojav v katerem se prepletajo vse tri prvine  vrednote, norme, dejstva (družbeni odnosi) izvor: latinska Amerika (Miguel Reale: “tridimenzionalna teorija prava” * pravo je normativni in kulturni pojav z elementi “tega kar je” in “tistega kar naj bi bilo” *splošno uveljavljeni teoretični pogledi na pravo / njegovo bistvo → LIBERALNA TEORIJA PRAVA (“demokratično pravo” je na svobodi in enakopravnosti utemeljen relativno avtonomen in nepristranski normativni mehanizem za urejanje družbenih odnosov)  gre za celovite teorije o bistvu prava, ki naj zagotovijo kompleksno teoretično podlago za (legitimno) delovanje pravnega sistema • v obstoječih (“zaostrenih”) družbenih razmerah se zdijo “deficitarne” ker zastopajo povsem nekritičen pogled na družbeno funkcijo/vlogo prava

  8. KRITIČNI POGLEDI NA PRAVO    MARKSISTIČNA TEORIJA PRAVA  marksizem: filozofska smer v 19. stoletju  v začetku 20. stol. postane podlaga za socialistično družbeno ureditev  potvarjanje njenih izhodišč privede do marksistične ideologije/totalitarne prakse  v postmoderni dobi spet pridobiva na pomenu (vpliv na kritične smeri v družboslovju) ne gre za sistematizirano, celovito teorijo prava obstajajo različne smeri marksistične teorije prava *prava ni mogoče razumeti brez razumevanja celotne družbene strukt. *pravo je “vrhnja stavba” in je kot takšno predvsem odraz ekonomske strukture družbe ↓ ↓ temeljne institucije in značilnosti modernega prava so funkcionalno povezane s kapitalističnim družbeno-ekonomskim sistemom • enakost pred zakonom ni moralni imperativ moderne družbe (temveč funkcionalni) pravo je v zakon prevzeta volja vladajočega (kapitalističnega) razreda s preseženjem razredne družbe bo izginila potreba po pravu  m. je kritična teorija ki jo je kompromitirala komunistična politična ideologija

  9. “CRITICAL LEGAL STUDIES MOVEMENT”  *v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja v ZDA *radikalna alternativa ustaljenim teoretičnim pogledom na pravo ki so tesno povezani z idejo in zasnovo liberalne države *moderna družba je krivična (ekonomske in socialne neenakosti, revščina, prikrajšanost) in tudi moderno pravo (ki to družbo ureja) je v pretežni meri krivičen normativni red *liberalna (naravnopravno-pozitivistična) teorija prava je ideološka in apologetska ter kot takšna neustrezna teoretična podlaga za legitimno pravno soočanje s sodobnimi družbenimi razmerami *ČPTS (vrednostrni temelj modernega prava!) so tudi “humanistična fasada” ki prikriva krivična družbena razmerja (hierarhične zatiralske odnose, družbene neenakosti itd.) ter predvsem zagotavlja uveljavljanje svobode, enakopravnosti in interesov pripadnikov družbene elite • naloga kritične teorije je da dosledno razkriva sporno družbeno vlogo prava *in da išče alternativne možnosti za tako ureditev družbe ki ne bo temeljila na izkoriščanju in družbeni nepravičnosti

  10. POSTMODERNA TEORIJA PRAVA  *v širši okvir PM teorije prava sodi tudi CLS *postmodernizem se v 80-ih letih kot kritična paradigma pojavi na vseh področjih družboslovja *kritičen pogled na (post)moderno družbo, njene institucije in na moderno znanost kot temelj družbene organizacije in njenega (nadaljnjega) razvoja *moderni družboslovni instrumentarij je v postmoderni, poznokapitalistični družbi zastarel in neustrezen • moderna formula “več razuma (in znanosti) več svobode (in pravičnosti)” itd. ne drži več • razum in znanost nista le progresivni sili temveč tudi orodji nadzora, dominacije, diskriminacije izkoriščanja in zatiranja *potreba po rekonstrukciji ključnih družbenih konceptov in institucij • na obrobju “uradne” teorije prava se porajajo postmodernistični pogledi *zagovarjajo “zunanji pogled” na pravo, pravni sistem, pravno urejanje *poglavitni koncepti modernega pravnega sistema (svoboda, enakopravnost, lastnina) so v obstoječih družbenih razmerah arbitrarni , prisilni in zastareli  potrebna je de/rekonstrukcija • temeljna ideja je alternativno(!) iskanje boljšega, bolj pravičnega prava in družbe

  11. TEMELJNE ZNAČILNOSTI MODERNEGA PRAVA “moderna država”  tip države ki se je od 17./18. st. naprej izoblikoval v okviru v zahodne civilizacije “moderno pravo”  tip prava ki se je razvijal na enakih idejnih in družbenoekonomskih temeljih kot moderna država primerjava z drugimi zgodovinsko izoblikovanimi tipi prava  sužnjelastniško pravo, fevdalno pravo  * razpršenost državne oblasti / pravnih virov ←vpliv * kazuističnost ←ekonomskih in političnih * neenakopravnost / družbena slojevitost ←razmer srednjega veka * podrejenost religiji

  12. ključni dejavniki razvoja modernega prava  * družbene (ekonomske, politične in kulturne) razmere v 17./18. st. razsvetljenstvo, racionalizem, sekularizacija, meščanska revolucija, kontraktualizem/konstitucionalizem, tržno gospodarstvo * recepcija rimskega prava RP je zagotavljalo sprejemljivo podlago za razvijajoče se tržno gospodarstvo še vedno pa je temeljilo na neenakopravnsti in suženjstvu splošnost, abstraktnost in sistematičnost ni bila zadostna  vpliv na zasnovo in razvoj modernega “zasebnega prava” * realizacija ideje družbene pogodbe in liberalne države liberalna in pravna država kot garant svobode, enakosti pred zakonom, pravne varnosti, človekovih “naravnih” pravic, tržne ekonomije  vpliv na zasnovo, ZNAČILNOSTI in razvoj modernega “javnega prava”  splošnost, abstraktnost, sistematičnost itd.

  13. SPLOŠNOST  * pravne norme se ne obračajo na določeno (individualno) osebo temveč na nedoločeno število oseb (vsi pravni naslovljenci, določene skupine ipd.) * zagotavlja (zagotavljala naj bi !!) da je pravna norma odraz splošne volje in ne odraz partikularnih ali individualnih interesov posameznikov in skupin * splošnost naj bi zagotavljala ENAKOST PRED ZAKONOM  sorazmerna enakopravnost PAZI: imperativ pravne enakosti je bolj funkcionalni kot moralni imperativ enakost pred zakonom in družbena (ne)enakost * pomemben element sodobne normativne tehnike

  14. ABSTRAKTNOST  * se kaže v lastnosti pravnih norm da v naprej urejajo družbena razmerja * zagotavljala naj bi PRAVNO VARNOST IN PREDVIDLJIVOST * izjemen pomen v kazenskem pravu (“nullum crimen nulla poena…”) * uporabljanje prava  proces prehajanja od abstraktnega h konkretnemu - pravni silogizem (razvoj in pomen pravne logike) FORMALIZEM  * odraža zahtevo da je treba pri ustvarjanju in uporabljanju prava v interesu pravne varnosti in kakovosti pravnega urejanja/odločanja upoštevati postopkovna pravila in oblikovne zahteve PAZI: posebna vloga na področju uporabljanja prava oz. pravnega odločanja (enakopravnost/zagotavljanje enakih pravic udeležencev v pravnih postopkih) * zagotavljal naj bi pravno varnost * kritika: pretiranformalizem ogroža učinkovitost / prilagodljivost prava, družbenim razmeram, ovira udejanjanje dejanske enakosti pred zakonom & pravičnosti itd.

  15. SISTEMATIČNOST  * na to lastnost je poleg družbenih sprememb vplival tudi racionalizem težnja po sistematičnosti je nastala zaradi zahtev nastajajočega tržnega gospodarstva, zasnove liberalne države in zametkov znanosti o pravu ki je težila k racionalnosti * izrazila se je v odpravi partikularizma in sprejemu prvih modernih kodifikacij (javnega in zasebnega) prava * po tej lastnosti se pravo bistveno razlikuje od drugih normativnih pojavov PRAVNI SISTEM pojem in prvine prvine sistemizacije prava veliki pravni sistemi * predzadnje poglavje v učbeniku !

  16. PRAVO IN POLITIKA oba pojava izražata človekovo težnjo po urejanju in usmerjanju družbe k določenim ciljem (imata isto “bitnost” ki jo racionalno zaznavamo ločeno)   vrednostni normativni sistem usmerjanje družbene skupnosti k določenim ciljem ureja zunanje družbene odnose način razreševanja družbenih protislovij razrešuje spore med posamez./skup. določanje ciljev razvoja in izbiranje sredstev sankcionira kršitve prava boj za oblast, vojna interesov (“nadaljevanje vojne z mirnimi…”) “umazana…” IZHODIŠČNA TEZA oba pojava imata svojo lastno identiteto ni pa ju mogoče med seboj povsem ločiti 

  17. POLITIKA  * politika se v sodobni pravni (državi) v pretežni meri udejanja skozi pravo “policy” → usmerjanje družbe/družbenega področja k ciljem “politics → ravnanja in razmerja ki zadevajo pridobivanje, ohranjanje in izvajanje oblasti PAZI: v širšem smislu pojem “politika”vključuje tudi institucionalne pravne mehanizme boja za oblast →strankarski in volilni sistem * lastnosti : * determiniranost z obstoječimi družbenimi razmerami * visoka stopnja dinamičnosti in prilagodljivosti razmeram, ciljem, interesom, ideologiji * pogosto visoka stopnja iracionalnosti in (interesne) pristranskosti, nizka stopnja objektivnosti

  18. PRAVO  * pravo je v normativno obliko prevzet politični konsenz * ima ambivalentno družbeno vlogo (sredstvo oblasti/politike – omejitev oblasti) v zgodovinski perspektivi se obe vlogi izmenjujeta z različno stopnjo intenzitete * nadomešča logiko prisile s prisilo “logike” v moderni dobi se normativna moč transformirala v kognitivno moč kljub temu je prisila “razuma” oz. “logike” ultima racio utemeljena v prisili oblasti razum/logika je v stiku z realnostjo kljub navidezni formalnosti/objektivnostisubjektiviziran(a) → predeterminiran(a) je z iracionalnimi vzgibi v posamezniku (z intuicijo, vrednostnimi nazori), z okoljem itd. zato pravo (tako kot politika!) ni izključno racionalno, objektivno, interesno nepristransko itd. (na to vpliva tudi pomenska nedoločnost pravnih norm/pravnega jezika, pravna načela, pravne praznine itd).  meja med pravom in politiko je dokaj nejasna, spremenljiva pravo je v razmerju do politike (le) relativno avtonomno (velja tudi obratno) formalni razlogi → abstraktnost, splošnost, sistematičnost in formalizem, pravni jezik materialni razlogi → vrednostna razsežnost prava, načela pravne države, človekove pravice itd.

  19. pravo ni le gola oblika, skozi katero bi se udejanjala oblast/politika, temveč je vsebinsko relativno samostojno politika mu posreduje “grobo vsebino” ki jo pravo podredi svojim lastnostim → način oblikovanja pravnih aktov, hierarhija aktov, ustavna jamstva svobode, enakosti pred zakonom itd., delitev oblasti, ustavno sodstvo ipd.. vendar pravo hkrati tudi ni povsem objektivno sredstvo družbenega urejanja *pravo ni nevtralni mehanizem / tehnično sredstvo za udejanjanje družbenih odnosov *ustvarjanje prava je načeloma v domeni politične večine *pri uporabljanju prava v kontaktu z realnostjo ni absolutne objektivnosti * uporabljanje / interpretacija prava ni mehanska temveč je ustvarjalna dejavnost (implicira subjektivne primesi) kot relativno ločeni in povezani entiteti pri usmerjanju družbe nimata vedno enakih vlog včasih “progresivno” vlogo (kot omejevalni dejavnik!) odigra pravo, včasih pa politika (kot mobilizacijski d.!) družbeni premiki so le redko odraz razvojnih premikov v pravnem redu (prej obratno, se pa tudi to zgodi!) družbeno-imaginativni potencial je pri pravu manjši kot pri politiki (p. je konservativna kategorija)

  20. SINTEZA zapleten odnos med pravom in politiko se kaže na treh ravneh  OBLIKOVANJE IN DELOVANJE DRŽAVNE OBLASTI to področje je pravno urejeno, elementi obeh pojavov se prepletajo USTVARJANJE PRAVA zakonodajni postopek → politika ustvarja pravo tudi tu pravo ohranja relativno avtonomijo → politične ambicije so omejene s postopkovnimi in materialnimi določbami ustave, podrejene so ustavnosodnemu nadzoru, pravna zavest / občutek politične akterje usmerja k pravnim vrednotam UPORABLJANJE PRAVA načela zakonitosti, neodvisnosti sodstva in samostojnosti upravnih organov vpliv politike je manj prisoten kljub temu ostaja problem (ne)objektivnosti in (ne)ustvarjalnosti sodnikov itd. *poseben fenomen je neposreden (vulgaren) vpliv politike na pravo !! ** vloga (ustavnih) sodišč → vsebinsko precizirajo vsebino prava s svojimi odločitvami vzpostavljajo precedenčni temelj za razumevanje ustavnih načel in določb PAZI: meja med pravnim in političnim odločanjem ustavnega sodišča je “ohlapna”

  21. POLITIKA “NEKOČ IN DANES” AVTOKRACIJA → podrejenost prava politiki DEMOKRACIJA → partnerski odnos (ne nadrejenost prava politiki!!)  ANTIKA “upravljanje javnih zadev s ciljem zagotavljanja splošne blaginje” nasprotovanje despotstvu in tiranstvu Aristotel: veščina zagotavljanja svobode in pluralnosti ki se navdihuje pri modrosti SREDNJI VEK izraz “politika” nadomestijo izrazi “regnum”, “dominium”, “principatum” → hegemonija srednjeveških vladarjev absolutistična država: tehnicizacija (depolitizacija) politike in birokratizacija RENESANSA / NOVI VEK oživi antični pojem, liberalna država, tržno gospodarstvo → težnja po demokratični oblasti politika sčasoma postane mehanizem pridobivanja, izvajanja in ohranjanja oblasti stopi se z državo, postane institucionalizirana oblika boja za oblast “politikovo strast, modrost in odgovornost pri upravljanju javnih zadev zamenja že(l)ja po oblasti” KONSOLIDACIJA DEMOKRACIJE politiko nadomesti “policy” inženiring razporejanja družbenih dobrin , politika “blaginje” izpodrine politiko “smisla” golo upravljanje ki se uklanja diktatu trga, kapitala

  22. SOCIALISTIČNA REVOLUCIJA “politika je sredstvo (nad)oblasti, ki naj izgine z obzorja, ko bo izkoreninjena nadoblast”  “paradoks” AVTOKRATSKA OBLAST → teži k podrejanju oz. ukinjanju politike * aktualno nezaupanje v politiko oz. večje zaupanje v pravo (juridizacija) kot v politiko je odraz krize demokracije

  23. PRAVNO PRAVILO uvodne opazke   * pravo kot družbeni pojav – pravni sistem / pravni red + njegovi sestavni deli  PRAVNI RED (v širšem smislu): pravno pravilo, pravni akt, pravno razmerje * definicija PP→ z državnoprisilo zavarovano pravilo o ravnanju pravnih naslovljencev * normativ(istič)na teorija prava → PP je osrednja prvina modernega prava (pravnega sistema oz. pravnega reda) integralne teorije prava → PP je ena od ključnih prvin modernega prava (pravnega reda) * pravno pravilo “na splošno”, “kot tako”, “splošno-teoretični aspekt” vrste PP, sestavine PP ipd. * raznolikost pravnih pravil različna vsebina, različne vrste (npr. splošna in abstraktna - posamična in konkretne, obvezna - dispozitivna, pravna načela itd.), različne sestavine (s sankcijo ali brez nje, s primarno hipotezo ali brez nje itd.), različna podoba

  24. ZGRADBA / SESTAVINE PRAVNIH PRAVIL SMISELNOST PROUČEVANJA ZGRADBE PP * kakovostno oblikovanje + pravilno uporabljanje * PP ni mogoče enačiti z določbami pravnih aktov  osrednji sestavini sta dispozicija in sankcija (večina PP ima samo ti dve sestavini!) ↓ ↓ vsebina (obveznega) ravnanja pravna posledica za kršitev dispozicije IDEALNA ZGRADBA hipoteza dispozicije (primarna hipoteza) opis dejanskih okoliščin, ki morajo biti podane, da nastopi dolžnost obveznega ravnanja predpostavka, ki omogoča nastop primarne dispozicije odvisna je od pravne tehnike in področja pravnega urejanja (običajno ni izrecno opredeljena!) dispozicija (primarna dispozicija) osrednja sestavina PP; obvezen način ravnanja; različne vrste dispozicij !! kršitev (sekundarna hipoteza) negacija primarne dispozicije; SH določa kršitev oz. njene znake (v PP ki določajo KD je izrecno opredeljena!) sankcija (sekundarna dispozicija) dejanska sestavina: pravna posledica, ki zadane naslovljenca, ki ni ravnal v skladu s primarno dispozicijo normativna sestavina: določitev subjektov in njihovih ravnanj za izvršitev sankcije

  25. VRSTE DISPOZICIJ / PRAVNIH PRAVIL PAZI: v učbeniku so vrste PP prikazane kot vrste dispozicij PP kriteriji razvrščanja: kakovost , vsebina, narava, stopnja odrejenosti ravnanja  1. kriterij: KAKOVOST splošna in abstraktna – posamična in konkretna splošnost in posamičnost → nanaša se na subjekte abstraktnost in konkretnost → nanaša se na ravnanje _______ splošno PP: zadeva skupino (kategorijo) oseb posamično PP: zadeva posamično (individualno) osebo abstraktno PP: v naprej določa način ravnanja; ureja v naprej zamišljena (abstraktna) družbena razmerja konkretno PP: nanaša se na že nastalo (konkretno) družbeno razmerje običajno: splošna in abstraktna – posamična in konkretna !! splošna in abstraktna → PP v zakonih in drugih splošnih pravnih aktih posamična in konkretna → PP v sodbah sodišč in drugih posamičnih pravnih aktih splošna in konkretna → PP v zakonu, ki npr. določa način odprave posledic potresa posamična in abstraktna → PP v pogodbi, ki opredeljuje posledice kršitve pogodbe * splošna in abstraktna PP omogočajo učinkovito urejanje družbenih odnosov, uresničevanje vrednot * posamična in konkretna PP omogočajo uresničevanje splošnih in abstraktnih PP v družbeni praksi

  26. 2. kriterij: VSEBINA zapovedujoča in prepovedujoča PP vsa PP ki naslovljencem nalagajo dolžnosti (v obliki storitve ali opustitve) zavarovanje splošnega družbenega interesa (temeljnih družbenih vrednot) PP na področju kazenskega prava, davčnega prava, pristojnosti in pooblastila državnih organov dovoljujoča (pooblaščujoča) PP dovoljujejo oz. dopuščajo določeno ravnanje, od volje naslovljencev pa je odvisno ali bodo pooblastilo uporabili ali ne (dispozitivna PP) “…upnik lahko izterja dolg…” “…lastnik lahko zahteva stvar nazaj, če jo nekdo pridobi protipravno…” izbirna (alternativna) PP PP ki pravnim subjektom omogočajo da izberejo obvezen način ravnanja razpolagalna (dispozitivna*) PP PP ki pravnim subjektom ponujajo način ravnanja ki pa ga lahko nadomestijo z drugim načinom ravnanja * najdemo jih na področjih kjer ni potrebno strogo enosmerno urejanje ravnanja diskrecijska PP pravica državnih organov do prostega preudarka ko odločajo o pravicah in obveznostih diskrecijsko PP daje državnemu organu več svobode pri odločanju na področju upravnega odločanja (sprejem v državljanstvo, priznanje pravice do prebivališča ipd.) pogoji so našteti primeroma ali pa so uporabljene pomensko nedoločne formulacije “in druge okoliščine, ki vplivajo na…” državni organ je zavezan k spoštovanju načela zakonitosti, samoomejevanja

  27. 3. kriterij: NARAVA kogentna (kategorična) PP ta pravila imajo obvezno naravo ravnanje zapovedujejo ali prepovedujejo (zapovedujoča in prepovedujoča PP) dispozitivna (konvencionalna) PP ta pravila imajo “neobvezno” naravo ravnanje dajejo na izbiro oz.dovoljujejo, od naslovnika pa je odvisno ali bo “pooblastilo” uporabil dovoljujoča, alternativna, razpolagalna 4. kriterij: STOPNJA ODREJENOSTI RAVNANJA striktna → obvezen način ravnanja je podan striktno elastična → obvezen način ravnanja je podan ohlapno (kot načelo ali standard) pravna načela: npr. ustavna načela, načela obligacijskega prava, mednarodnega prava itd. pravni standardi: npr. v obligacijskem pravu “dober gospodar”, “dober strokovnjak” * pomen metod razlage pravnih aktov, sodne prakse ipd. !!

  28. VRSTE SEKUNDARNIH HIPOTEZ (PRAVNIH KRŠITEV) * pravna kršitev je ravnanje v nasprotju z dispozicijo (negacija dispozicije) *sekundarna hipoteza določa pravno kršitev in njene sestavine * je predpostavka sankcije (različne pravne kršitve nimajo enake teže!) kazniva ravnanja (kazenski delikti) KAZNIVA DEJANJA → ravnanja ki ogrožajo temeljne človekove in družbene vrednote PREKRŠKI → ravnanja ki ogrožajo javni red na različnih področjih družbenih odnosov DISCIPLINSKI PRESTOPKI→ kršitev obveznosti in discipline v organizacijah *delovnih (javnih in zasebnih), interesnih in drugih civilni delikti in kršitve (pogodbenih) obveznosti *kršitev splošnih in abstraktnih PP ki povzroči škodo *kršitev posamičnih in konkretnih PP ki izhajajo iz pogodbe kot ne-oblastnega posamičnega PA škoda → zmanjšanje premoženja, preprečitev povečanja=premoženjska škoda povzročitev telesnih in duševnih bolečin =nepremoženjska škoda ↓ telesne in duševne bolečine → strah, bolečine ki so posledica posegov v osebnostne pravice (dostojanstvo, telesna integriteta, prostost, zasebnost itd.)

  29. ↓↓ razlogi zaradi katerih prihaja do pravnih kršitev !? politično (državno) organizirana skupnost mora na reagirati na (hujše) pravne kršitve ta reakcija se dogaja na organiziran, predvidljiv in čimbolj nedvoumen način → s pravno sankcijo * sankcijo lahko izrečemo samo ODGOVORNEMU STORILCU PRAVNE KRŠITVE ODGOVORNOST ZA PRAVNE KRŠITVE ODGOVORNOST ZA KAZNIVA RAVNANJA načelo subjektivne odgovornosti → krivda + prištevnost (dokazno breme nosi tožilec!) ↓ ↓ prištevnost : sposobnost pravilno zaznavati svet okoli sebe in obvladati svoje ravnanje ↓ neprišteven storilec : če ob storitvi ni mogel razumeti svojega ravnanja in ga ni imel v oblasti (actio libera …) krivda : storilčev (negativni) odnos do PP in do dejanja ki ga je storil *naklep → če se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti → če se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica in je v tako posledico privolil * malomarnost → če se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica pa je mislil, da jo bo preprečil ali da ne bo nastala → če se ni zavedal (možnosti) nastanka prepovedane posledice pa bi se po okoliščinah ravnanja in po svojih osebnih značilnostih tega moral ali mogel zavedati *storilec iz malomarnosti odgovarja le v primeru če je zakonodajalec izrecno določil da je dejanje kaznivo **posebna pravila pri ugotavljanju odgovornosti oz. sankcij za mladoletne storilce

  30. ODGOVORNOST ZA CIVILNE DELIKTE IN KRŠITVE OBVEZNOSTI načelo subjektivne odgovornosti → krivda + prištevnost (PAZI: obrnjeno dokazno breme) načelo objektivne odgovornosti !! → odgovornost ne glede na krivdo povzročitelja ↓ odgovornost ki izhaja iz (škodljivega) delovanja in učinkov nevarne stvari *delovanje električnih in plinskih naprav, eksplozivnih snovi, žičnice(!) itd. odgovornost za ravnanje ljudi ki so z odgovorno osebo/subjektom v specifičnem razmerju *država/organizacija odgovarja za škodo ki jo zaposleni povzročijo tretjim, *starši pod določenimi pogoji odgovarjajo za škodo ki jo povzročijo (civilno neodgovorni) otroci * odgovornost za duševno bolne osebe oz. osebe s trajno ali začasno duševno motnjo (?) ____________________________ pravna kršitev zaradi “nevednosti” oz. nepoznavanja prava ↓ “ignorantia iuris nocet” *conditio sine qua non učinkovitega delovanja pravnega sistema in uresničevanja njegove funkcije *velja domneva da ljudje poznajo pravo oz. se lahko z njim pravočasno seznanijo – načelo vacatio legis izjema : pravna zmota → ni kazensko/civilno odgovoren če upravičeno ni vedel da je dejanje kaznivo pravna kršitev zaradi zmote v subjektu ali objektu ↓ dejanska zmota → ni kazensko/civilno odgovoren ker niso podani vsi znaki KD/CD **PAZI: ravnanje v skrajni sili ali silobranuni kaznivo ravnanje

  31. VRSTE PRAVNIH SANKCIJ sankcija je zadnja sestavina “idealnega” pravnega pravila negativne posledice ki zadenejo storilca kršitve (odražajo pretežno prisilno naravo prava) PAZI: negativne in pozitivne sankcije (subvencije, olajšave, finančne nagrade itd. za zaželeno ravnanje) ↓ zaradi raznolikosti pravnih kršitev so tudi pravne sankcije različne SANKCIJE ZA KAZNIVA RAVNANJA kazni opozorilne sankcije varnostni ukrepi vzgojni ukrepi KAZNIVA DEJANJA:kazen(zapor, den. kazen) stranska kazen(prepoved vožnje, izgon) *prisilen poseg državne oblasti v posameznikove pravice (v pravico do svobode in v premoženjske pravice) *v primeru KD država (na oster in boleč način) reagira v imenu družbe in njenih temeljnih vrednot načelo zakonitosti v kaznovalnem pravu (PAZI: lex certa, prepoved analogije, prepoved retroaktivnosti) polnoletni kazensko odgovorni storilci → zapor in denarna kazen (praviloma določena v razponu) individualizacija kazni : teža dejanja + oteževalne/olajševalne okoliščine (pri denarni k: premoženjske raz.) NAMEN!? zastraševalna funkcija (generalna in specialna prevencija), retribucija, varnost! *abolicionizem!! pogojna obsodbavarnostni ukrepi (odvzem vozniškega dovoljenja, obvezno zdravljenje ipd.) → manj nevarna KD + namen kaznovanja mora biti dosežen → nevarnost ponovitve + učinkovitost PREKRŠKI : gl. sankcija: globa; str. sankcije: kaz. točke, prepoved vožnje, izgon, zaseg// UZ! DISCIPLINSKI PRESTOPKI : opomin, denarna kazen, prenehanje delovnega razmerja (statusa)

  32. SANKCIJE ZA CIVILNE DELIKTE IN KRŠITVE OBVEZNOSTI posledica civilnih deliktov je nastanek premoženjske in / ali nepremoženjske škode cilj oz namen sankcij → vzpostavitev stanja pred škodnim dogodkom (restitucija) → če to ni mogočepride v poštev denarna odškodnina sankcioniranje civilnih deliktov ki so povzročili nepremoženjsko škodo ↓ * moralno zadoščenja (opravičilo povzročitelja, objava sodbe ipd.) * denarna odškodnina (pomen sodne prakse, ZDA!!) * aktualno: posegi v zasebnost in dostojanstvo vs. “pravica do obveščenosti”, “umetniška svoboda” itd. SANKCIJE ZA NEZAKONITE PRAVNE AKTE kazenske in civilne sankcije → zadevajo osebo (kršitelja) posebna vrsta sankcij → zadeva pravni akt, če je v njem prišlo do napak (kršitev PP) tudi te kršitve imajo različno težo → različne sankcije → NIČNOST in NEVELJAVNOST * če ima PA takšne take napake da ne bi smel nastati → ODPRAVA *če ima PA takšne napake da ne sme več povzročati pravnih posledic → RAZVELJAVITEV PAZI: razlike pri nezakonitih/protiustavnih ne/oblastnih splošnih in posamičnih PA !!

  33. JEZIKOVNE ZNAČILNOSTI PRAVNIH PRAVIL PP bi morala biti čimbolj jasna, natančna in razumljiva → načelo pravne države in pravne varnosti jezikovna nejasnost in nenatančnost lahko ogrozita namen PP in prava nasploh (pravne vrednote!) ↓↓ zakonodajalec naj bi uporabljal pomensko izdelane, nedvoumne (striktne) besede pomen strokovnega pravnega jezika !! * problem pomenske nedoločnosti pravnih pravil (izhaja tudi iz narave /razlage/ PP in jezika) * zakonodajalec se mora pogosto zatekati k pomensko odprtim, raztegljivim (elastičnim) pojmom, če hoče zagotoviti učinkovito pravno urejanje družbenih odnosov → to velja celo za področje kazenskega (materialnega) prava !!! pri opredelitvi kaznivih dejanj se pojavljajo nedoločni, pomensko raztegljivi pojmi (“lahka telesna poškodba”, nevarno orodje”, “resna grožnja”, “posebno predrzen način” itd.) KAKO SE (ČE SE) PRAVNI RED IZOGNE PRAVNI NEVARNOSTI?? → pravne definicije (posebna vrsta PP), pomen sodne prakse in pravne znanosti **postmoderna (kritična) teorija prava → opozarja na izrazito pomensko nedoločnost prava, vsebino prava določi interpretacija, “interpretatorji” - pravniki so večinoma pripadniki družbene elite, navidez nevtralna PP privilegirajo nosilce družbene (ekonomske in politične) moči → pretežno politična narava prava

  34. PRAVNI AKTI / VIRI  človekova zavestna dejanja / oblike v katerih nastajajo pravna pravila *so bistvena prvina p. reda saj so sredstvo za oblikovanje PP s čimer omogočajo funkc. prava * na oblikovanje PA vplivajo številni dejavniki ekonomske, politične, vrednostne itd. narave glede na vrsto PP (ki jih ustvarjajo PA) lahko PA razdelimo na: SPLOŠNE (ti so hkrati formalni viri prava !) in POSAMIČNE * tako splošni kot posamični PA so lahko oblastni ali ne-oblastni Kdo PA oblikuje? Kako nastajajo PA? V kakšni obliki? Kako vsebina PA postane razpoznavna?  OBLIKOVNE ZNAČILNOSTI PA oblikovalci  pravni subjekti (fizične in pravne osebe); določi jih ustavodajalec/zakonodajalec; oblastne PA oblikujejo državni organi, ne-oblastne pa osebe zasebnega prava način  pravni postopek (dejanja ki jih je treba opraviti da PA nastane); narava / vrsta PA vpliva na zahtevnost postopka; postopek mora omogočiti/določiti: ugotovitev vseh relevantnih okoliščin, sodelovanje/pravice/dolžnosti udeležencev, pravno-tehnično kakovost PA ustavno-revizijski, zakonodajni, sodni (kazenski, pravdni), upravni postopek *jamstvo za nastajanje pravilnih in zakonitih PA (kršitve postopkovnih pravil  razveljavitev/odprava!?)

  35. postopkovna p. določajo tudi čas (roke) v katerem je treba opraviti procesna dejanja/sprejeti PA * pri oblastnih PA je časovni vidik pomemben (razlike med splošnimi in posamičnimi PA)  praviloma ni mogoče predvideti kako zapletena bodo procesna dejanja (instrukcijski rok) “odločiti v razumnem roku”, “kakor hitro je mogoče”, “brez nepotrebnega odlašanja”; IZJEMA UP ! *”justice delayed justice denied” (hitrost ne sme ogroziti kakovosti – zakonitosti/pravilnosti PA)  procesna dejanja strank pa so običajno vezana na prekluzivni rok (zamuda je sankcionirana) * pri ne-oblastnih PA je časovni (in nasploh postopkovni) vidik manj poudarjen  postopek za oblikovanje ne-oblastnih splošnih PA (avtonomnih PA) je enostavnejši ne-oblastni posamični PA so manj uokvirjeni s postopkovnimi pravili (npr. pogodba!) oblika zunanja podoba PA (odvisna je od vrste PA !) oblastni splošni PA: pisna oblika + javna objava) PAZI: pomen teh. pravil o obliki; neupoštevanje oblike oblastni posamični PA: sodni: pisna + objava (upravni: praviloma ni javne objave, pravila vročanja) ne-oblastni splošni PA: pisna oblika + javna objava (prilagoditev avtonomnemu oblikovalcu PA) ne-oblastni posamični PA: pravila o obliki so poenostavljena *oblika je odvisna od pomena PA (varnost, preglednost itd.): ustna, pisna, sodelovanje prič, OJZ.. *namen pisne oblike je lahko le lažje dokazovanje v primeru spora, lahko pa je pogoj veljavnosti (če je obv.) ** vpliv elektronskega poslovanja državnih organov na obliko PA (in zlasti procesnih dejanj) ** obličnostni obredi ob oblikovanju (ne)oblastnih PA (prostor, udeleženci, vložki itd.)

  36. SPLOŠNI PA IN DUGI PRAVNI VIRI  SPA  posebno mesto v modernih pravnih sistemih  osrednji viri prava  splošno zavezujoča pravna pravila za ravnanje naslovljencev in nastajanje PPA SPA  ustvarjanje prava; PPA  uporabljanje prava (SPA) *PAZI: razmejitev med ustvarjanjem in uporabljanjem prava je relativna! *USTAVA EU (POGODBA O USTAVI ZA EU) USTAVA RS (*TUL) USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON MEDNARODNA POGODBA MEDNARODNA POGODBA MEDNARODNA POGODBA ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON PODZAKONSKI AKTI (UREDBE ODLOKI PRAVILNIKI ODREDBE NAVODILA SPLOŠNI AKTI LOKALNIH SKUPNOSTI) NEOBLASTNI (AVTONOMNI) SPLOŠNI AKTI (STATUT, PRAVILA itd.) ---------------------------------------------------- (NE)OBLASTNI POSAMIČNI AKTI (SODBE SODIŠČ ODLOČBE/SKLEPI UPRAVNIH ORGANOV POGODBE IN DRUGI PRAVNI POSLI) MATERIALNI AKTI ↑ ↑ ↑ hierarhija (ne)oblastnih PA (splošnih in posamičnih) v pravnem sistemu RS

  37. USTAVA  PA najvišje pravne veljave (podrobneje po predstavljena kasneje) “družb. pogodba”  z ustavo se oblikuje politično (državno) organizirana družbena skupnost “materia constitutionis”  PP o organizaciji državne oblasti + temeljne pravice *temeljna načela pravnega reda – pravni izraz filozofsko političnih zamisli o usmerjanju družbe * garancija uveljavljanja javnega interesa pri izvrševanju oblasti, temelj legitimnosti oblasti * poseben postopek (in organ) za sprejem/spremembo ustave zgodovinski razvoj ustavnosti  akti ki so določali ustroj oblasti so obstajali že v antični Grčiji in Rimu Magna Charta Libertatem 1215 zasnova moderne ustave sovpada z zasnovo moderne liberalne države (družbena pogodba itd.) Ustava ZDA 1787, Ustava Francije 1791, 1793, 1795 (+ FDPČD 1789), 1875 v 19. stoletju Ustava Švice, Švedske , Norveške, Nizozemske, Belgije Ustava SZ 1918,24,36, Weimarska ustava 1919, Vidovdanska Ustava 1921, Ustava Avstrije 1920 Ustava Italije 1948 Ustava ZRN 1949 Ustava Francije 1946 / 1958 SFRJ / SRS: 1946, 1953, 1963, 1974; Republika Slovenija: december 1991 ustava v formalnem smislu ustava v materialnem smislu

  38. ZAKON  ob ustavi najpomembnejši SPA (in vir prava!) izraz “zakon” se uporablja v različnih kontekstih zakon mora izpolnjevati določene formalne in vsebinske kriterije  sprejem po določenem postopku, razglasitev in objava, ustrezna pravna moč splošnost in abstraktnost PP / splošno urejanje družbenih odn., načelna prepoved retroaktivnosti človekove pravice in temeljne svoboščine (PAZI: absolutne in relativne) PAZI: zakon v formalnem smislu - zakon v materialnem smislu ↑ ↑ ↑ *oblikovni (postopek itd.) in vsebinski kriteriji  ustava + poslovnik zakonodajnega telesa *nevarnost prekoračitve ustavno začrtanih okvirov zakonodajnega urejanja mehanizmi za preprečevanje zakonodajalčeve samovolje (načelo demokratičnosti, referendum, ustavno sodstvo) oblika zakona  splošne določbe, osrednja poglavja, prehodne in končne določbe večina za sprejem zakona v zakonodajnem telesu  navadna relativna večina (zahtevnejša večina za “občutljivejšo” zakonodajno vsebino): PAZI: kvorum ! zakonik  zakon ki celovito in sistematično ureja širše področje družbenih odnosov Ustava RS: pravice in obveznosti se urejajo (samo) z zakonom (legitimnost!)

  39. UREDBA IN DRUGI OBLASTNI PODZAKONSKI AKTI  z ustavo in zakoni se oblastno (abstraktno) urejanje družbenih odnosov ne izčrpa izvršilna oblast s podzakonskimi splošnimi akti izvršuje zakone s podrobnejšim urejanjem narava in domet izvršilnih splošnih aktov je odvisen od oblike organizacije državne oblasti *zoženje funkcije izvršilnih organov na izvrševanje zakonov *prevzemanjem vloge zakonodajalca  “delegirana zakonodaja” UREDBA  osrednji splošni pravni akt vlade izvršilne uredbe: urejajo način izvrševanja pravic, dolžnosti in ostalega kar urejajo zakoni *splošno in posebno zakonsko pooblastilo za izvrševanje zakonov z uredbo uredbe z zakonsko močjo: kadar ustava dopušča delegirano zakonodajno dejavnost * del zakonodajne funkcije opravi vlada, SLO: izključno v izrednem ali vojnem stanju (PR), v državah s (pol)predsedniškim sistemom oblasti je delegirana zakonodaja zelo prisotna izvršilno-upravni organi (ministrstva) in SLS sprejemajo tudi druge splošne PA  pravilniki, odredbe, navodila odloke (SLS) *določajo pravila o ravnanju upravnih organov pri izvrševanju zakonov in uredb *urejajo notranjo organizacijo in način dela v upravnih organih / njihovih organizacijskih enotah SLS z odloki (v skladu z zakoni) urejajo zadeve lokalnega pomena

  40. NE-OBLASTNI (AVTONOMNI) SPLOŠNI PRAVNI AKTI  organi državne oblasti niso edini oblikovalci splošnih pravnih aktov država nekaterim subjektom prepušča avtonomno urejanje svoje organizacije in delovanja namen  bolj učinkovito urejanje ki bolj dosledno upošteva posebnosti neke organizacije statuti/pravila gospod. in negospodarskih organizacij, paradr.. ustanov, kolektivne pogodbe država s svojimi splošnimi PA še vedno določa okvir avtonomnega pravnega urejanja ↓ pristojnost organov avtonomnih organizacij, način sprejemanja avtonomnih aktov, objavljanje, začetek veljavno. državni organi v skladu z ustavo in zakoni izvršujejo nadzor zakonitosti avtonomnih PA PP so (v pogledu zgradbe) v avtonomnih aktih podobna kot v oblastnih PA; razlika: sankcija → avtonomna PP ne morejo predvideti sankcij ki posegajo v človekovo osebno svobodo (prostost) → morajo pa biti sankcije (in kazniva ravnanja – disciplinski prestopki) v naprej določene, organ, postopek itd.

  41. SODNA PRAKSA KOT (NEFORMALNI) VIR PRAVA  evropski kontinentalni pravni sistem → posamični oblastni PA niso splošno obvezen vir prava *šlo naj bi za uporabljanje prava (torej ne za oblikovanje splošnih in abstraktnih PP z “erga omnes” učinki ) sodna praksa v SLO pravnem redu ni (splošno obvezen oz. formalni) vir prava razlaganje in uporabljanje prava, ki ima zavezujoče učinke za udeležene subjekte (pravni učinki “inter partes”) sodna praksa omogoča le predvidevanje o tem kako bodo sodišča odločila v podobnih primerih TODA POZOR!!: sodno odločanje ni mehanska temveč je ustvarjalna dejavnost formalni pravni viri (splošni PA) so pogosto pomensko nedoločni, odprti, pomanjkljivi → šele uporaba formalnih pravnih virov (s pomočjo interpretacije) določi njihovo vsebino *naraščanje pomena sodne praksi ki pa kljub vsemu ni formalni vir prava (pomen ustaljene sodne prakse!) odločbe ustavnih sodišč → poseben pomen (“negativni zakonodajalec”) anglo-ameriški pravni sistem → “common law” sistem (common law: “obče” oz. “poenoteno” pravo) (angleški sodniki so z odločitvami v konkretnih primerih poenotili običajno pravo s tem ko so odločitve višjih sodišč v podobnih primerih postale zavezujoče za nižja sodišča – PRECEDENSI) → oba velika sistema se zbližujeta (naraščanje vloge zakonodajalca na kontinentu in obratno)

  42. SPA/VIRI MEDNARODNEGA IN “EVROPSKEGA” PRAVA  za urejanje družbenih odnosov v državi so pomembni tudi viri mednarodnega prava; v EU pa tudi viri E-prava mednarodno javno pravo → ureja odnose v mednarodni skupnosti (med državami in medn. org) * mednarodni običaji → nastali so postopoma (spontano); zavezujejo vse države (problem učinkovitosti!) *mednarodne pogodbe in sporazumi → nastajajo organizirano; zavezujejo le države ki so jih sklenile ali ki so pristopile razmerje med MP in notranjim pravom (uveljavitev & status v hierarhiji PA) ↓ neposreden sprejem MP v notranje pravo (z ratifikacijo) prevedba MP v notranje pravo izenačenost z zakoni umeščenost za ustavo in pred zakone “ evropsko pravo” → viri prava Evropske skupnosti in Evropske unije * zgodovina nastanka ES in EU ! * gre za naddržavno skupnost in naddržavno pravo katerega narava se nekoliko razlikuje od MP ↓ države so se odrekle delu svoje suverenosti → EU je v okviru svoje suverenosti vzpostavila lasten pravni sistem načelo subsidiarnosti in sorazmernosti primarni in sekundarni viri “evropskega prava” položaj prava EU v hierarhiji pravnih virov v državah članicah

  43. POSAMIČNI (INDIVIDUALNI) PRAVNI AKTI  PPA so “sredstvo” s katerim pravni subjekti splošna in abstraktna PP ki so v SPA aplicirajo na konkretne prim. TODA POZOR!: v nekaterih spl. in abstr. PP najdemo dispozicije ki se lahko neposredno uporabijo *nekatere temeljne ČP, zastaranje, priposestvovanje ipd. pogosto pa je za uveljavljanje splošnih in abstraktnih PP (dispozicije in/ali sankcije) treba oblikovati PPA  oblastni PPA (upravni in sodni)ne-oblastni PPA (izdajajo jih DO v okviru izvrševanja pristojnosti) (PPA s katerimi subjekti zasebnega prava urejajo razmerja) UPRAVNI AKT izdajajo jih državni up. organi, organi LS in organi podjetij in org. ki opravljajo naloge drž. uprave (koncesija) PPA na temelju SPA ustanovijo, spremenijo ali odpravijo pravice in/ali dolžnosti v konkretnem p. razmerju v večini primerov izdajanja up. aktov gre za uveljavljanje pravic posameznikov in varovanje javnega interesa upravni organi v primerih ko tako določa zakon odločajo na podlagi prostega preudarka različna vsebina UA; po učinkih konstitutivni in deklarativni UA upravna odločba → splošni upravni postopek (ZUP); po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke *oblika odločbe: uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk; pritožba (razlogi!); upravni spor, IPS,UP

  44. SODNI AKT oblastni PPA ki jih sodišča na podlagi ustave in zakonov izdajajo v KP, PP, NP, IP, US in UP izjemen pomen za varovanje (temeljnih) pravic, uveljavljanje dolžnosti in nasploh varovanje pravnih razmerij pravni sistem naj bi sodiščem zagotovil visoko stopnjo neodvisnosti → nepristransko & zakonito odločanje kompleksnost sodnih postopkov → popolna ugotovitev dejstev, pravilno in utemeljeno pravno odločanje sodba → odločitev v KP, PP in US (sklep → postopkovna vprašanja; NP in IP) KP → na zahtevo/predlog upravičenega tožilca (javnega/zasebnega); obsodilne, oprostilne in zavrnilne sodbe PP → na zahtevo upravičene tožeče stranke; dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne sodbe * oblika sodbe; pritožba; izredna pravna sredstva (obnova postopka, revizija, izredna omilitev kazni itd.), UP ZASEBNI PRAVNI AKT (PRAVNI POSLI) z njimi fizične in pravne osebe (ki niso izvrševalci javne oblasti) urejajo medsebojna razmerja nastajajo na podlagi svobodne (avtonomne) volje udeležencev (strank) * avtonomija je omejena: zakonodajalec določa pogoje za nastanek, način uresničevanja in prenehanje ZPA prvine ZPA → subjekti, volja (izjava volje), predmet (dajatev, storitev, pravice in obveznosti itd.), oblika spori pri izpolnjevanju pravnih poslov (sodni postopek; ADR; izjemoma silobran in skrajna sila) pogodba→ soglasje dveh ali več strank o oblikovanju, spremebi ali odpravi premož. pr. raz. *pogodbeno pravo (sodi v okvir obligacijskega prava) → splošni in posebni del

  45. SPOZNAVNI VIRI PRAVA  sodobni pravni sistem je kompleksna celota ki bi jo brez ustreznih sredstev (spoznavnih PV!) težko spoznali spoznavni viri prava → omogočajo spoznanje vsebine PA in drugih pravnih informacij **z razvojem informacijske tehnologije je prišlo na področju SVP do “revolucije” ! uradna glasila (uradni listi) → UR.L.RS: SPA državnih organov in organov LS; uradni list EU (OJEU) * knjižna in elektronska oblika uradnih listov registri predpisov → zbirke podatkov o SPA *omogočajo iskanje SPA; posredujejo podatke o naslovu, objavi, sprejemu, začetku veljavnosti in spremembah SPA; knjižni in elektronski registri predpisov (knjižni registri → abecedna in stvarna kazala / e-registri → “iskalniki”) zbirke predpisov → knjižne in elektronske zbirke predpisove-zbirka predpisov/drugih aktov DZ /drugih državnih organov (vključujejo tudi druge info.) IUS-INFO / IUS-INFO, EUR-LEX, WESTLAW, LEXIS * vključujejo tudi zbirke sodne/upravne prakse, pravne literature in drugih pravnih informacij → PRAVNI INFORMACIJSKI SITEMI znanstvena in strokovna literatura → monografije, periodične publikacije, individualne (el.) objave itd.

  46. RAZLAGA PRAVNIH AKTOV UPORABLJANJE/UDEJANJANJE PRAVA → spontano / po uradni dolžn. * primarna učinkovitost pravnih pravil → prostovoljno spoštovanje dispozicij * oblikovanje novih splošnih pravnih aktov → “ustvarjanje prava” (SPA) * uporabljanje SPA v konkretnih primerih → oblikovanje PPA * uporabljanje SPA in /ali PPA pri izvajanju oblastnih materialnih aktov   uporabljanje prava kot logično sklepanje  LOGIČNI oz. PRAVNI SILOGIZEM • težave pri ugotavljanju vsebine SPS (splošnih in abstraktnih PP) • ugotavljanje pravno ovrednotenje dejstev je lahko zapleteno in dolgotrajno • ta shema je predvsem prikaz bistvenih prvin uporabljanja prava * zanima nas splošno in abstraktno PP, ki je vsebovano v SPA  do njega se dokopljemo z dejavnostjo ki jo opredeljujemo kot RAZLAGA PRAVNIH AKTOV SHEMA zgornja premisa (splošno in abstraktno pravno pravilo ki je v SPA) spodnja premisa (ugotovljeno dejansko stanje) ---------------------------------------------------------- sklep (posamično in konkretno pravno pravilo ki izhaja iz PPA)

  47. ** PAZI: razlaga je prisotna in pomembna v vseh prvinah uporabljanja prava !! ni uporabljanja prava brez razlage/razumevanja prava (obratno pa ne velja) “ustvarjalnost” uporabljalcev prava !? Razlaga pravnih aktov / njen namen  “razlaga”  prizadevanje da bi “nekaj” napravili razumljivo “nekaj” : jezikovni znaki ki so vsebovani v pravnem aktu / njegovih določbah oblikovalec PA oblikuje določbe PA, razlagalec pa odkriva pravno pravilo ki je v njih subjekt razlage / razumevanja PA ni nepristranski avtomat temveč (so)ustvarjalec pravnega pravila (na rezultatu razlage se odražajo subjektivne prvine subjekta razlage ki jih z zanašanjem na razum/logiko ni mogoče v celoti odpraviti  različni subjekti različno razlagajo) pomenska nedoločnost jezika *starejše teorije prava (teorije o razlagi prava)  “razlagalec je trobilo zakona” * nekatere novejše smeri v teoriji prava (pravni realizem, kritične t.)  “law in action” * dojemanje abstraktno-urejevalne in konkretno-aplikativne razsežnosti prava se razlikuje v različni pravnih kulturah in zgodovinskih obdobjih (bolj ali manj odraža razlike pri dojemanju prava in njegove funkcije na splošno)

  48. Subjekti razlage  Kdo (lahko) razlaga pravne akte?? “obvezni” razlagalci“neobvezni” razlagalci državni organi, organi lokalnih skupnosti posamezniki, pravni strokovnjaki vsi nosilci javnih pooblastil ki pravno odločajo (praktiki in teoretiki) Vrste razlage  OBVEZNA RAZLAGA TEORETIČNA RAZLAGA obvezna razlagalna pravilaneobvezna razlagalna pravila *obvezni razlagalni napotki ki jih oblikovalec *metode razlage PA ki jih je razvila SPA da uporabljalcem prava pravna znanost abstraktne razlagalne določbe tradicionalna metoda pravne definicije (tradicionalen pristop k razlagi/razumevanju prava) pravna načela moderne metode razlage prava avtentična razlaga

  49. tradicionalna metoda *tradicionalno razumevanje narave ter vloge in pomena razlage prava  razvila se je v Franciji v 19. stoletju (po sprejetju Code Napoleon 1804) zaton že konec 19. st. (kot legitimna ali celo edini možen pristop k razumevanju /razlage/ prava) sovpada z legalistično-normativističnim dojemanjem prava (PAZI: glej uvodno poglavje) zakon / pravni red so v še vedno pretežno agrarnem času razumeli kot popolen in samozadosten “pravno ustvarjalen” je zakonodajalec ki mora ustvariti popolen, jasen in neprotisloven zakon konkretni uporabljalci zakona (sodišča in drugi državni organi) zgolj “mehanično” uporabljajo p. vztrajanje pri “zaprtem pravnem redu/sistemu” je zasledovalo vrednote meščanske revolucije !! ker je/mora biti zakon jasen in popolen je tradicionalen pristop k razlagi prisegal na → jezikovno metodo razlage (razumljena je bila kot vrednostno in ideološko nevtralna) logično metodo razlage (v primeru da je j.m. opozorila na nejasnosti – tudi pri uporabi te metode (tj. formalne logike) je/naj bi razlagalec ostal “nepristranski” in “brezoseben” – formalno-logično je/naj bi bilo mogoče oblikovati pravna načela, iz njih pa prav tako formalno- logično tudi uporabno pravno pravilo Nemčija (sredi 19. st.) → “pojmovna jurisprudenca” (Begrifsjurisprudenz) *v interesu objektivnosti teži k oblikovanju “abstraktnih” “čistih” pravnih konceptov z uporabo formalne logike že ob nastanku tega pristopa je praksa odstopala od “teorije” !! (kar pa v bistvu ni pomembno!) → KRITIKA TRADICIONALNEGA PRISTOPA (konec 19. st.)

  50. konec 19. in v začetku 20. st. → novi pogledi na bistvo prava in razlage prava * premiki v razvoju moderne države in prava (nastajanje “intervencijske” oz. socialne države) “fetišizem” popolnega in samozadostnega zakona/pravnega reda je pokazal svojo zmotnost ideja o popolnem in konsistentnem PR ostane vendar njen uresničevalec ni več le zakonodajalec↓ iskanje novih metod za uresničitev te ideje R.Ihering → tradicionalni metodi razlage je očital napačno iskanje sorodnosti med uporabljanjem prava in matematiko/logičnim procesom, neobčutljivost za družbena razmerja ter njihovo vrednostno, interesno itd. naravo (“interesna jurisprudenca”) – teleološka metoda F. Geny→ tako kot vsako človekovo dejanje je tudi zakon nepopolen (praznine, nejasnosti, protislovja); nasprotuje “čistim”/togim pravnim konceptom/institutom; uporabljanje zakona vključuje “ustvarjalno” razlago pomena jezikovnih znakov (zgodovinski/namenski/vrednostni kontekst oblikovanja pravnega pravila) – zgodovinska, teleološka in aksiološka metoda “Freirechtsbewegung”→ pravi ustvarjalec prava je sodnik, mehanično uporabljanje zakona ni mogoče, noben pravni sistem ni tako popoln da bi bil brez pravnih praznin – te lahko zapolni uporabljalec prava (do izraza nujno pride tudi njegova vrednostna, svetovnonazorska in ideološka naravnanost) sociološka jurisprudenca → poudari pomen razumevanja politične, ekonomske in kulturne družbene resničnosti ter družbenih vrednot/ciljev pri razlagi pravnih aktov – sociološka m. integralni razlagalni pristop → razlaga ne more ostati slepa do vrednost – aksiološka metoda → poudari tudi idejo o celovitosti pravnega sistema – sistematiča metoda kritična / postmoderna teorija prava→ poudari ideološko dimenzijo pri razlagi prava

More Related