1 / 35

NEZDRAVA PREHRANA MED DIJAKI SREDNJE EKONOMSKE, STORITVENE IN GRADBENE ŠOLE (SESGŠ)

NEZDRAVA PREHRANA MED DIJAKI SREDNJE EKONOMSKE, STORITVENE IN GRADBENE ŠOLE (SESGŠ). Avtorji: Dejan Hribernik Nina Milinković Tjaša Polajnar Mentor: Janez Černilec Kranj, April 2014. 1 Zasnova projekta. 1.1 Projektna zamisel. Kakšne so značilnosti zdravega in nezdravega prehranjevanja?

maisie
Download Presentation

NEZDRAVA PREHRANA MED DIJAKI SREDNJE EKONOMSKE, STORITVENE IN GRADBENE ŠOLE (SESGŠ)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. NEZDRAVA PREHRANA MED DIJAKI SREDNJE EKONOMSKE, STORITVENE IN GRADBENE ŠOLE (SESGŠ) Avtorji: Dejan Hribernik Nina Milinković Tjaša Polajnar Mentor: Janez Černilec Kranj, April 2014

  2. 1 Zasnova projekta

  3. 1.1 Projektna zamisel • Kakšne so značilnosti zdravega in nezdravega prehranjevanja? • Kakšne so prehranjevalne navade Slovencev? • Kako se prehranjujejo slovenski dijaki? • Kako zdravo oziroma nezdravo se prehranjujejo dijaki in dijakinje iz SESGŠ? • Kakšno znanje imajo dijaki iz SESGŠ glede zdrave oziroma nezdrave prehrane in prehranske piramide? • Katero manj zdravo hrano bi izbrala Tjaša Polajnar v restavraciji Energija?

  4. 1.2 TRAJANJE IN UDELEŽENCI PROJEKTA Projekt smo začeli izvajati v začetku decembra 2013 in smo ga končali do konca marca 2014. Projekt smo izvajali dijaki razreda APT – 1 skupina: • Dejan Hribernik • Nina Milinković • Tjaša Polajnar

  5. 1.3 NAMEN PROJEKTA • S projektom smo želeli spoznati zdravo oziroma nezdravo prehranjevanje iz teoretičnega in praktičnega vidika, s poudarkom na prehranjevanju dijakov SESGŠ, ker vpliva na zdravje, privlačnost, dobro počutje … • Raziskati smo želeli tudi, ali se dijaki SESGŠ zdravo prehranjujejo.

  6. 1.4 CILJI PROJEKTA • Spoznati teoretične in praktične značilnosti zdravega oziroma nezdravega prehranjevanja. • Ugotoviti značilnosti prehranjevanja dijakov iz SESGŠ. • Preveriti znanje dijakov SESGŠ glede zdrave oziroma nezdrave prehrane. • Določiti manj zdravo hrano za Tjašo Polajnar v restavraciji Energija.

  7. 1.5 IZVEDENE AKTIVNOSTI • Analize: • 6 zlatih načel zdrave prehrane • Ste danes zjutraj pojedli svoj zajtrk • Prehranska piramida • Slovenija meka za hitro prehrano • Meso ni več potrebo v prehrani • Je eko res eko • Znamo Slovenci jesti • Anketi: • Kako zdravo se prehranjujejo dijakinje SESGŠ • Kako zdravo se prehranjujejo dijaki SESGŠ • Kako nezdravo se prehranjujejo dijakinje SESGŠ • Kako nezdravo se prehranjujejo dijaki SESGŠ

  8. Kviz: • Prehranska piramida • Nezdrava prehrana • Zdrava prehrana • Izbira najboljše možnosti s programom DEXI: • Katero manj zdravo hrano bi izbrala Tjaša Polajnar v restavraciji Energija? • Katero zdravo hrano bi izbrali v restavraciji Spar • Katero zdravo hrano bi izbrali v restavraciji Energija • Opazovanje • Ponudba restavracije Spar Kranj Qulandia

  9. 2 IZVEDBA PROJEKTA

  10. 2.1 ANALIZA dokumentov o prehrani • 6 zlatih načel prehrane je: jesti naravno, popolno in surovo hrano; hrano, ki nima strupov; zmanjšati porabo beljakovin živalskega izvora; razviti pravilne navade v zvezi s prehrano. • Za zajtrk so najprimernejši polnovredni žitni izdelki, ki so ugodni viri energije predvsem za delovanje možganov in kakovostni beljakovinski izdelki. • Prehranska piramida je slikovni prikaz izbora in količine živil, ki naj jih jemo vsak dan. Prikazuje uživanje živil iz petih glavnih prehranskih skupin. Vsaka skupina vsebuje določene hranilne snovi, ne pa vseh, ki jih potrebujemo. Prav zato živila iz ene skupine ne morejo v celoti nadomestiti živil iz druge skupine in nobena skupina živil ni pomembnejša od druge. Za dobro zdravje potrebujemo živila iz vseh skupin. • V Sloveniji med hitro hrano prevladujejo bureki in kebabi. • Obrati Subways hitro prehrano imajo sicer vse možnosti, da bi lahko uspeli pri nas - svoj uspeh so zgradili na sendvičih iz svežih sestavin in predvsem na veliki raznolikosti okusov, saj ponuja sendviče v kar dveh milijonih različicah. • V Sloveniji na področju hitre prehrane »rastejo« malce dražji in bolj uglajeni bistroji, prodajalne smoothiejev in ekobioprehrane, povzeti po vzoru svetovnih metropol. • Še vedno tudi čakamo na kioske s slovenskimi specialitetami, ki bi lahko predstavljale veliko promocijo za Slovenijo, kot so kranjske klobase, golaži na žlico,frtaljeipd.

  11. 2.2 anketa -Primerjava prehranjevanja dijakinj in dijakov, ki obiskujejo sesgš • Dne 10. 02. 2014 so dijakinje in dijaki SESGŠ, ŠC Kranj reševali zgornji anketi, ki sta bili dosegljivi na spletnem naslovu: http://239.gvs.arnes.si/sprasevanje • Anketo je reševalo 88 dijakinj in 30 dijakov iz SESGŠ. • Starost reševalcev je bila od 17 do 21 let.

  12. 2.2 ANKETa– Primerjava prehranjevanja dijakinj in dijakov, ki obiskujejo sesgš • Največ dijakinj in dijakov iz SESGŠ jé za zajtrk žitarice, mlečne izdelke in sadje. Manj pa jedo sladkarije, maščobe in zelenjavo. • Če primerjamo hrano za kosilo, ki jo uživajo dijakinje oz. dijaki ugotovimo, da jedo belo meso, ribe, zelenjavo, maščobe. Razlikujejo pa se v uživanju rdečega mesain mlečnih izdelkov. Dijaki uživajo več rdečega mesa kot dijakinje. Dijakinje pa uživajo več mlečnih izdelkov kot dijaki. • Če primerjamo hrano za večerjo, ki jo uživajo dijakinje oz. dijaki ugotovimo, da jedo sadje in mlečene izdelke. Razlikuje pa se v uživanju belega in rdečega mesater maščob. Dijaki uživajo manj žitaric, sladkorja in zelenjavo kot dijaki. Dijakinje pa uživajo manj perutnine, rib in rdečega mesa. • Če primerjamo hrano, ki jo dijakinje oz. dijaki jedo za prigrizek ugotovimo, da obe skupini jesta sadje. Razlikujejo se v uživanju sladkarij, čipsain čokolade. Dijakinje manj kot dijaki jedo jogurt, navihančke in pijejo Multi solo. Dijaki pa manj od nasprotnega spola jedo palačinke, krofe, sirove štručke, sladoled, sendviče, zelenjavo in piščančje zrezke. • Če primerjamo kolikokrat na dan se dijakinje oz. dijaki prehranjujejo, se jih večinoma prehranjuje 3 – 5 krat na dan. 12% dijakinj oz. 18% dijakov se prehranjuje 5-krat na dan. 25% dijakinj pa se prehranjuje od 1 – 2 krat na dan.

  13. 2.2 ANKETA – Primerjava prehranjevanja dijakinj in dijakov, ki obiskujejo sesgš • Če primerjamo uživanje hitre prehrane dijakinj in dijakov ugotovimo, da 71% dijakinj ne je hitre prehrane oz. 63% dijakov. 29% dijakinj oz. 37% dijakov je hitro prehrano. • Po mnenju dijakinj in dijakov večina nima težav s prekomerno telesno težo. Probleme s prekomerno težo imajo le nekateri. • Če primerjamo mnenja dijakinj oz. dijakov o uživanju zdrave hrane, ugotovimo, da je po mnenju dijakinj zdrava naslednja prehrana: ribe, biozelenjava in domače sadje. Po mnenju dijakov pa je najbolj zdrava naslednja hrana: vegi sendvič, sirova in makova štručka, zala z okusom, voda Zala in mleko.Nekoliko manj zdrava hrana po njihovem mnenju je: navihanček, čips, čokolada, žvečilni gumi, pica in puding.

  14. 2.3 KVIZ – prehranska piramida • Dne 21. 03. 2014 so dijaki SESGŠ, ŠC Kranj reševali kviz o Prehranski piramidi, ki je bila dosegljiv na spletnem naslovu: http://www.sola1.si/ucilnica-ekonomc/mod/quiz/attempt.php?q=14 • Kviz je reševalo 32 reševalcev. • Reševalci so bili moški in ženske, od tega 20 žensk in 12 moških. • Starost reševalcev je bila od 17 do 21 let.

  15. 2.3 Rezultati KVIZa – prehranska piramida

  16. 2.4 najprimernejši hotel v kranju za tjašo polajnar • Potrebujem prenočišče v Kranju z zajtrkom. Odločila sem se za bivanje v hotelu. Izbirala bom med naslednjimi kranjskimi hoteli: • Creina • Azul • Actum

  17. 2.4 najprimernejši hotel v kranju za tjašo polajnar Iz grafa je razvidno, da je hotel Creina v Kranju najprimernejši za Tjašo Polajnar. Ima zelo primerne ekonomske značilnosti(cena, oddaljenost), tehnične značilnosti (top 9 značilnosti, opremljenost sobe, oprema hotela, športne možnosti, čistoča, razpoložljivost informacij), psihološke značilnosti (priljubljenost, ocena), strokovnost osebja in izgled hotela. Hotela Azul in Actum pa imata neprimerne ekonomske značilnosti. Hotel Azul je preveč oddaljen od centra mesta. Hotel Actum pa ima visoke cene sob. Ostale značilnosti imata zelo primerne.

  18. 3 lITERATURA • Aktivni.si. 2014. 6 zlatih načel zdrav prehrane (Online). Razpoložljivost: http://www.aktivni.si/prehrana/zdrava-prehrana/6-zlatih-nacel- zdrave-prehrane/ [10. 1. 2014]. • Prehrana & Dieta. 2014. Prehranska piramida (Online). Razpoložljivost: http://prehrana-dieta.50webs.com/prehranska-piramida.html[10. 1. 2014]. • MMC RTV SLO. 2014. Slovenija meka za hitro hrano – a večinoma za bureke in kebabe. (Online). Razpoložljivost: http://www.rtvslo.si/zabava/hrana-in-pijaca/slovenija-meka-za- hitro-prehrano-a-vecinoma-za-bureke-in-kebabe/305927 [17. 1. 2014]. • MMC RTV SLO. 2014. Ste danes pojedli svoj zajtrk. (Online). Razpoložljivost: http://www.rtvslo.si/zdravstvo/ste-danes-zjutraj-pojedli-svoj- zajtrk/295983 [17. 1. 2014].

  19. Hvala za vašo pozornost

  20. Reševalci kviza so dokaj dobro odgovarjali na kvizno vprašanje, ki je bil tipa: kratek odgovor. Vprašanje se je glasilo: Kdaj moramo citirati literaturo in vire? Pravilen odgovor je bil: Pri prepisovanju. Reševalci kviza so navajali naslednje odgovore: • - prepisovanju.

  21. Reševalci kviza so najboljše odgovarjali na 2. kvizno vprašanje tipa: Ujemanje . Pravilnih odgovorov je bilo okoli 89 %. Osnovno vprašanje se je glasilo: Kakšne so značilnosti citiranja?

  22. Na tretje kvizno vprašanje tipa Drži/Ne drži je bilo okoli 19 % pravilnih odgovorov. Nepravilna trditev se je glasila: Citiranje zahteva Kazenski zakonik Republike Slovenije.

  23. Na četrto kvizno vprašanje tipa Več izbir je bilo okoli 61 % pravilnih odgovorov. Vprašanje se je glasilo: Na katerih mestih v tekstu moramo citirati literaturo in vire?

  24. Na zadnje kvizno vprašanje, ki je bil tipa Ugnezdeni odgovori (Slika 6), je bilo okoli 30 % pravilnih odgovorov. Trditev se je glasila: Občine so po prejšnjem zakonu o stavbnih zemljiščih dobile (manjši del sredstav; vsa sredstva) in so ga lahko uporabljale za njihove (investicije). Pri zadnjem odgovoru so reševalci kviza navajali: • stroške, • manjši del sredstev, • potrebe, • projekte, • sanacije, • posle, • uporabnike.

More Related