sociologija - PowerPoint PPT Presentation

sociologija n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
sociologija PowerPoint Presentation
Download Presentation
sociologija

play fullscreen
1 / 15
sociologija
167 Views
Download Presentation
dessa
Download Presentation

sociologija

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. sociologija

  2. Opredelitev sociologije kot znanosti - ima predmet preučevanja - metode - že pridobljena znanja (teorije) • proučevanje modernih družb (od ind. revolucije dalje), pojavov, procesov, problemov kot npr. migracije, družbeno razslojevanje, odnosi med različnimi družbenimi skupinami, položaj ženskega spola… • sociološki pristop: družbeni vidik posameznikovih odločitev; vpliv družbe na posameznikovo odločanje in ravnanje (npr. število otrok, izbira zakonskega partnerja) • išče splošne zakonitosti v družbenem dogajanju • raziskuje procesno (ne! statično) in primerjalno z ostalimi modeli • globalna perspektiva (ekologija, gospodarstvo, življenjski slogi, tehnika, zdravstvo) – svet je usodno povezan • raziskovalna distanca

  3. Koristnost socioloških znanj - zlasti v družbeni krizi predvidevanje, poznavanje družbenih zakonitosti in zavestno usmerjanje procesov (procesnost in primerjave!) - politiki !?! - boljše razumevanje različnih družbenih položajev (družbene manjšine) in kulturnih razlik • nam pomaga, da se odločimo kar najbolje • aktivno vključevanje v družbeno življenje (vprašanje moči, vpliva – volitve?) • Poklici (pravo, šport, šolstvo, policija..) • poglabljamo zavest o svetu in o svojem položaju v njem

  4. Nastanek sociologije kot znanosti • mlada veda (začetek 19. stol.) • SPREMEMBE V DRUŽBI • Revolucija • zaton fevdalne ureditve • urbanizacija • nastanek kapitalizma in kapitalističnega načina proizvodnje • pojav delavskega razreda • Manjši vpliv religije, večji vpliv znanosti

  5. August Comte in Henri de Saint Simon • prva sociološka teoretika • socialna fizika; A. Comte prvi poimenuje sociologijo • verjameta v družbeni razvoj, napredek • optimistični vidik – razvoj k družbi blaginje • pomen vrednot – povezuje družbo

  6. A. Comte Razvoj družbe primerjal z razvojem človeka (otroštvo - mladost - zrelost) • vojno-teološko obdobje • kritično-metafizično • industrijsko - znanstveno

  7. SOCIOLOŠKI PRISTOPI • FUNKCIONALIZEM strukturalno – funkcionalni pristop • povezanost (integracija) družbe • družba kot celota (makros), sestavljena iz različnih delov ; makrosociološki pristop: pomembni so družbeni procesi, posameznik je vpet vanje • Kako funkcionirajo posamezni deli, kako so med seboj povezani, katere vloge prevzemajo? družbeni sistem se prilagaja okolju, razvoju • družbo povezujejo skupne vrednote (pomen vzgoje, izobr., nadzor – včasih skupni obredi, religija…) • funkcionalizem – sociologija reda; vsak pojav v družbi ima svojo vlogo (revščina, kriminal???)

  8. Predstavniki funkcionalizma • EMILE DURKHEIM: Vpliv družbe na posameznika: raziskovanje samomorov (stopnja povezanosti, vrednote, norme) • Robert T. MERTON • Talcott PARSONS: 4 družbeni podsistemi • politični sistem (vodenje, določanje ciljev) • družina (biološka reprodukcija, socializacija) • ekonomski sistem (proizvajanje dobrin, oskrba) • kulturni sistem (vrednote)

  9. Socialno-konfliktna teorija Karl Marx - družba ni harmonična enota, polno je nasprotij - prisila, manipulacija, NI skupnih ciljev • določeni deli družbe imajo več moči, si izborijo privilegije • redke dobrine, boj zanje • različni interesi: interes delavstva in interes kapitala (danes tudi medgeneracijski konflikti) • privatna lastnina proizvajalnih sredstev omogoča izkoriščanje; kapital lahko „poceni“ kupi zanje • cilj: odprava privatne lastnine / „Tovarne delavcem!“ • KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba brez privatne lastnine; ni izkoriščanja, uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“

  10. KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba brez privatne lastnine; ni izkoriščanja ---------------------------------------------------------------------------------- Ralf DAHRENDORF: ni razlog zgolj privatna lastnina, temveč vse ostale institucije z močjo (politika, izobr., sodstvo..) - drugi konflikti: med spoloma, mesto : podeželje, verski… ---------------------------------------------------------------------------------------- • neenakost različnih družbenih skupin (v moči), različni interesi • zagovarja angažiranost, aktiven odnos do spreminjanja • NI skupnih vrednot in soglasja (kot trdi funkcionalizem), temveč podrejanje in izkoriščanje • vseeno tudi enostranska razlaga – v družbi obstajata solidarnost in sodelovanje ----------------------------------------------------------------------------------- vzpostavitev komunizma v vzhodni Evropi po 2. svetovni vojni negativni aspekti: uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“, nadzor nad drugače mislečimi…

  11. Interakcionizem • Interakcija – medsebojni stik • mikrosociološki pristop – v ospredju je posameznik in njegov vsakodnevni odnos in stik z drugimi – tako se gradi družba • metodološki individualizem • ljudje vsako situacijo precenimo, vrednotimo, in skladno s tem odreagiramo • Thomasov teorem: ljudi označujemo, če dogodke označimo za možne, so možne tudi posledice – „realnost“ je konstrukt

  12. Glavni predstavniki: Max Weber: znotraj družbenega dogajanja ljudje ne ravnamo zgolj po ključu vzrok – posledica; imamo tudi svoj razum Georg Herbert Mead: socializacija!; razumevanje in pojmovanje sebe se pomembno oblikuje preko komunikacije z okoljem ErvingGoffman: ljudje v želji po doseganju cilja vseskozi igramo v vsakodnevni interakciji: obleka, nasmeh, drža, glas, pa tudi rituali (pozdravljanje…)

  13. NAČELO ZNANSTVENEGA SPOZNANJA • različno od vsakodnevnega izkustva, ne le prvi vtis • Metodologija; veda, kakšni so splošno veljavni načini, postopki in načela znanstvenega raziskovanja • Znanstveno spoznanje želi odkriti splošne zakonitosti, ugotavlja, ali je nekaj splošno ali zgolj delno prisotno

  14. Da ja je neko spoznanje znanstveno, morajo biti izpolnjeni pogoji po: OBJEKTIVNOSTI a) pozitivistični pogled: raziskovalec ne sme vključevati svojih lastnih prepričanj (Comte, Durkheim – prave metodologije omogočajo povsem naravoslovni pristop tudi v soc.) b) nemogoče je raziskovati nesubjektivno in vrednostno nevtralno, cilj pa je čim večja objektivnost Upoštevat moramo VSE podatke, tudi tiste, ki morda ne podpirajo naše teze, SPLOŠNOST: ne moremo sklepati zgolj iz posameznih primerov in iz lastnih izkušenj, iščemo splošno veljavne zakonitosti v procesih PREVERLJIVOST: stvari moramo dokazati, tudi drugi lahko preverijo naše postopke, delujemo javno, predstavimo, s kakšnimi postopki, s kakšnim načinom dela smo prišli do svojih spoznanj

  15. ZANESLJIVOST: ob istem postopku bi tudi drugič dobili iste rezultate, meriti moramo kakovostno VELJAVNOST; npr. pri testih merjenja IQ, merjenje uspešnosti šolskih sistemov v EU – katere podatke zberemo, obravnavamo in analiziramo, kateri podatki se nam zdijo pomembni? Vprašanje zanesljivosti se nanaša na kakovost merjenja, vprašanje veljavnosti pa na odnos med zbranimi podatki ter raziskovalnim problemom. • sistematičnost