Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA

1. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA DEFINICIJA IN MERJENJE REVŠČINE1. Absolutna/fizično preživetje/ in (ali) relativna revščina /standard določene družbe v določenem času/2. Materialna in (ali) večkratna deprivacija /izobrazba, delovni pogoji, politična participacija…/ 3. Družbena neenakost in (ali) revščinaReven je tisti, katerega dohodki ali sredstva so tako daleč od povprečja družbe, da nimajo sprejemljivega življenjskega standarda. • ABSOLUTNA REVŠČINA • Zadovoljevanje osnovnih človekovih biol. življenjenjskih potreb (hrana, oblačila, bivalni pogoji); • t.j. “revščina sredstev za preživljanje”, ker temelji na oceni minimalnih zahtev po sredstvih za preživetje; • Drewnovski, Scott: “Indeks življenjske ravni” : • prehrana (npr.: kalorije, beljakovine), • bivališče (npr.: kakovost, prenaseljenost), • zdravje (npr.: stopnja otroške umrljivosti) • Nadgradnja koncepta z upoštevanjem temeljnih kulturnih potreb (Drenowski,Scott vključujeta izobraževanje, varnost, prosti čas in rekreacijo) • KRITIKA • - ne obstajajo minimalne osnovne potrebe za vse ljudi, tako materialne kot kulturne • RELATIVNA REVŠČINA • Merilo revščine je v okviru standardov, ki so specifični za določen kraj v določenem času: zato se definicije revščine neprestano spreminjajo, • “Razkošje postane udobje, udobje postane potreba” (I.M.Rubinow)

2. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • Peter TOWNSEND: REVŠČINA KOT RELATIVNA DEPRIVACIJA • Revščina ne vključuje le preprostega pomankanja dobrin. • Trije načini opredeljevanja revščine. • 1. DRŽAVNI STANDARD REVŠČINE • - Izračunava na podlagi ravni denarne podpore; vsi pod ravnijo so revni, • ta standard ni niti družben niti znanstven, je poljubna definicija vsakokratne vlade. • 2. RELATIVNI DOHODKOVNI STANDARD REVŠČINE • Identifikacija gospodinjstev, ki imajo 50 ali več % dohodka pod povprečja. • 3. RELATIVNA DEPRIVACIJA • Družba je tista, ki določa človekove potrebe, • so sredstva, ki so posameznikom in gospodinjstvom na voljo ter način življenja, ki določa, kako bodo porabili ta sredstva. • R. pomeni tudi nezmožnost za udeležbo v uveljavljenih družbenih aktivnostih, ki veljajo za normalne (npr.: obiskovanje prijateljev, organiziranje rojstnih dni, počitnice).

3. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • DRUŽBENA PORAZDELITEV REVŠČINE • EKONOMSKI STATUS • DRUŽINSKI STATUS • SPOL • Ženske so na trgu dela v slabšem položaju kot moški (so “sekundarne delavke”). • Ženske so v slabšem položaju v dostopu so socialnih podpor. • Znotraj družine moški običajno razpolagajo z večino družinskih virov. • ETNIČNA PRIPADNOST

4. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • TEORIJE REVŠČINE: • INDIVIDUALISTIČNE TEORIJE • KULTURA ODVISNOSTI • KULTURA REVŠČINE • RAZREDNO DNO • KONFLIKTNE TEORIJE • WEBERJANSKI POGLEDI • MARKSISTIČNO RAZUMEVANJE • 2. KULTURA ODVISNOSTI • Ideje “nove desnice” M. Thatcher). Osnovne značilnosti kulture odvisnosti (Hartley Dean, Peter Taylor-Gooby): • Ljudje pogosto ravnajo tako, da jih racionalna preračunljivost vzpodbuja k trudu; če je potreben prevelik napor, se trud “ne splača”. • Na ljudi močno vplivajo ljudje okoli njih; če je v nekem okolju malo ljudi hodi na delo, se mogoče tudi ostalim ne bo ljubilo delati. • Povzdiguje vrline trdega dela in zanašanje na lastne moči ter zaničuje odvisnost od drugih in lenobo; dobrobit posameznika najbolje zaščitimo in podpiramo, ko jim pomagamo, da so neodvisni. • DAVID MARSLAND: RADODARNA DRŽAVA IN REVŠČINA • Revščina je posledica radodarne države socialne blaginje, ki je “polenila” posameznike, da se jim “ne ljubi” skrbeti zase. • Ugodnost socialne države so torej povzročile “kulturo odvisnosti”. • Socialne ugodnosti bi morale biti namenjene samo najbolj ogroženim (bolnim in invalidom). • Revni soglavne žrtve zmotnih idej in destruktivne politike, ki jim jo vsiljujejo paternalistični in socialistično naravnani člani novega razreda. • 1. INDIVIDUALISTIČNE TEORIJE • Najstarejše in najbolj preproste teorije, 19. st. • Krivda za revščino je na revežih samih. • Herbert Spencer: “malopridno življenje”: • …če bi država zagotavljala revnim več kot absolutno najmanjšo vsoto, bi se med prebivalstvom širila lenoba in razširila bi se nemorala… • (Spencer je tudi avtor reka, da naj “preživijo samo najsposobnejši”)

5. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • KRITIKE TEORIJ O KULTURNI ODVISNOSTI • Bill Jordan • Revščine ne povzroča preveč velikodušna država, marveč preskopa država. • Edini način , da se razreši revščina je uvedba “univerzalnih ugodnosti”, ki bi prieljale vse na neko sprejemljivo stopnjo. • Hartley Dean, Peter Tylor • Predpostavke “kulture odvisnosti” temeljijo na družbeno zasnovanih opredelitvah neuspeha, ki izhaja iz napačne predpostavke o družbeni odvisnosti in neodvisnosti. • Nihče v sodobni družbi ni povsem neodvisen. • Empirično sta 1990 dokazala (m. poglobljenega intervjuja), da mnogi upravičenci do socialnih ugodnosti niso izgubili interesa do dela. • Sistem socialnih podpor sam preprečuje nekaterim, da bi se odločali za nizko plačana dela (ker izgubiš podporo, če si najdeš tudi slabo plačano delo). • Sistem socialne varnosti ne spodbuja kulture odvisnosti, temveč oblikuje, izolira in nadzoruje heterogeno populacijo odvisnihproti njihovi volji.

6. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • Walter B. Miller • Ameriški nižji razred (najnižji sloj del. razreda) razvil posebno subkulturo. • Osrednje težnje: - moškost /trdnost/, - iskanje razburljivega in vznemirljivega, - usmeritev v sedanjost, - svoje cilje uresničujejo na podlagi zagledanosti v lastno srečo in usodo (in ne v trud in dosežke). • Kultura se prenaša iz generacije na generacijo. • Prav tako kot Lewis ne nudi nobenih opor za dvig iz revščine. • 3. (SUB)KULTURA REVŠČINE • Oscar Lewis • Življenjski slog revnih se v določenih vidikih razlikuje od sloga drugih članov družbe; življenjski slogi revnih v različnih družbah imajo veliko podobnosti. • Kultura revščine izoblikuje določene vzorce življenja: • A individualna raven: močan občutek marginalnosti, močna usmerjenost v sedanjost, fatalizem; • B raven družine: izvenzakonska skupnost, pogosto zapuščanje matere in otrok, trend k središčni vlogi matere v družini, visok delež ločitev. • C raven skupnosti: pomankanje učinkovite participacije in integracije v glavne institucije širše družbe, družina je praktično edina institucija, v kateri neposredno sodelujejo. • Revščina je reakcija revnihna njihovo mesto v družbi. • Je več kot preprosta reakcija na situacijo: privzema moč kulture (prenaša se iz generacije na generacijo. • Značilna predvsem za dežele tretjega sveta (v ZDA le 20% revnih privzema življ. slog kulture revščine). • KRITIKE • Raziskave v J. Ameriki in Afriki ne potrjujejo obstoj kult. revščine. • Oblikujejo se različne oblike socialne participacije najrevnejšega prebivalstva (organizac. lastnih šol…). • Ne pojavljajo se značilnosti vzorca življenja. • Življenj. slog revnih je mnogo bolj raznolik kot sugerira k. revščine. • Ni nujno, da revni ljudje vzgajajo svoje otroke samo tako kot so bili sami vzgojeni.

7. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • SITUACIJSKA PRISILA • Je alternativa kulturi revščine, saj obstajajo raziskave, ki potrjujejo Lewis-Millerjeve zastavitve. • Dejstva v položaju revnih (nizki dohodki, nezapooslenost) silijo revne, da reagirajo tako kot reagirajo; njihova kultura je torej že posledica njihovega socialnega položaja. • Revni so pripravljeni spremeniti svoje vedenje v okviru odgovora na nove socialne okoliščine (primer: Delavska menza). • Elliot Leibow: “Tally’s Corner. • Ulf Hannerz: “Soulside”: situacijska prisila in kultura revščine: situacijske prisile so močnejše pri usmerjanju vedenja revnih kot pa kulturni vzorci. Kuturni vzorci, ki so značilni za revne, obstajajo hkrati s prevladujočimi vrednotami in jih dopolnjujejo, kar povzroča kulturno zaostajanje. • 4. CHARLES MURRAY: RAZREDNO DNO • Prvi razvil idejo razrednega dna, najprej v ZDA, od 1989 tudi v VB. • Z oznako “razredno dno” se v resnici osredotočamo na določen tip revne osebe, ki je ne opredeljuje njen socialni položaj, ampak njeno obžalovanja vredno vedenje, s katerim se odziva na ta položaj. • Rizični dejavniki za oblikovanje razrednega dna: • nezakonska rojstva, - kriminaliteta, - nezaposlrenost. • Razrešitev razrdnega dna je mogoča z večjo avtonomijo lokalne samouprave, s čimer bi lokalne skupnosti prevzele odgovornost za izobraževanje, stanovanje in kazensko odgovornost.

8. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • FRANK FIELD: IZGUBLJANJE • Laburistični poslanec, ki je vodil kampanijo proti revščini zaradi rasti le-te. • Do porasta pride zaradi zmanjšanja državljanjskih pravic v britanski družbi. • Sestava razr. dna: • dolgoročno nezaposleni, • samohranilske družine, • starostni upokojenci. • Vzroki za razr. dno: • naraščajoča stopnja nezaposlenosti, • prepad med višjimi in nižjimi razredi (zaradi družbenih sprememb in vladne politike), • povečanje življenjskega standarda v celotni družbi s hkratnim odvzemom različnih ugodnosti najrevnejših, • manjša socialna občutljivost za manj uspešne v družbi. • UKREPI ZA ODPRAVO razrednega dna • Sprememba vladne politike (odprava velikega deleža nezaposlenih, izboljšanje življenjskega standarda tistih, ki živijo od podpor). • Prestavitev javnih služb v področja z visoko nezaposlenostjo. • Povečanje pokojnin in otroških dodatkov. • Socialna podpora ne bi smela biti več odvisna od dohodka partnerja.

9. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • 5. KONFLIKTNE TEORIJE REVŠČINE • Revščino je mogoče razlagati z dejstvom, da družba ne more pravično razdeliti svoje vire med vse družbene člane. • Za revščino torej niso odgovorni tisti, ki so revni; le-ti so v bistvu “žrtve sistema”. • Julian Le Grand: BLACK REPORT, 1981 • Zakon obrnjene nege! • Podobna slika v odnosu do stroškov bivanja. • Tudi po šestih letih ni prišlo do sprememb na bolje. • DEJAVNIKI REVŠČINE V DRŽAVAH BLAGINJE • Del vzrokov za revščino povzročajo neustrezne (prenizke) socialne podpore države, ki ne prispevajo veliko k omejitvi relativne revščine. • Julian Le Grand: “strategija enakosti” s socialnimi ukrepi ni uspela, saj premožnejši člani britanske družbe pridobijo veliko več kot revni. • Neustrezni davčni sistem, - ki s posrednimi davki v resnici več jemlje revnim kot bogatim (DDV, davek na alkohol, tobak) • - ali daje tistim z visokimi dohodki večje ugodnosti kot tistim z nizkimi dohodki (razna življenjska zavarovanja, brezobrestna posojila, službeni avtomobili…).

10. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • 6. WEBERJANSKI POGLEDI • TRŽNI POLOŽAJ NIZKO PLAČANIH • v razvitih industrijskih družbah se zahteva za opravljanje dela posebne spretnosti in usposobljenost • z naraščajočo mehanizacijo in avtomatizacijo se zmanjša potreba po nekvalificiranih delavcih • slabo plačana dela se velikokrat nahajajo v propadajočih in delovno intenzivnih industrijah • dvojni trg delovne sile (primarni in sekundarni trg dela) • PETER TOWNSEND (“Revščina v Veliki Britaniji”) • R. je mogoče razumeti v kombinaciji razrednega položaja in kulturnimi vzorci ter življenjskimi slogi • Internacionalizacija revščine • ključni mednarodni instituciji za razdelitev denarja v svetu Svetovna banka in IMF – Mednarodni denarni sklad; • delovna zakonodaja v ES; • internacionalizacija industrije; • Revščine ni mogoče več razumeti samo z opazovanjem razmer v eni sami državi! • Spremembe na trgu delovne sile(Hartley Dean, Peter Taylor-Goodby) • Materialna industrijska proizvodnja je v zatonu; • Službe v storitvenem sektorju so ekonomsko manj varne; • Regionalna nezaposčenost; • Zaton sindikalizma.

11. Haralambos/Holborn: Sociologija / REVŠČINA • 7. MARKSISTIČNO RAZUMEVANJE • Revni so del delavskega razreda v najbolj neugodnem položaju; • revšćina obstaja zaradi koristi, ki jih ima od nje vladajoči razred; • neenake nagrade za delo vzdržujejo motiviacijo delovne sile za delo; • nizke nagrade za delo tudi zmanjšujejo plačilne zahteve delovne sile v celoti. • S porastom realne vrednosti plač slabo plačanih opravil, bi to škodovalo kapitalističnemu razredu. • Obstaja le malo dokazov, da celo država blaginje uspeva učinkovito prerazporediti bogastvo od bogatih k revnim. • Državne socialne usluge se v veliki meri financirajo iz plač tistih, za katerih varnost so prvotno namenjene – le malo prispevajo člani vladajočega razreda. • FUNKCIJE REVŠČINE (Herbert J. Gans) • Zagotavlja zalogo slabo plačane delovne sile, ki je pripravljena opravljati umazana dela za nizko plačilo. • Ustvarjanje delovnih mest za različne poklice, ki se ukvarjajo z revščino. • Prisotnost revnih nudi potrditev in podporo preostali družbi.