1 / 13

Meščani in mesta

Meščani in mesta. Medvedje Brdo, 25.-27. 11. 2011 Pripravila: Mateja Drnovšek. Nastanek mest na slovenskem. Mesta v slovenskem prostoru so nastajala zlasti v 13. stoletju. Mesta so koncentrirane naselbine v katerih se prebivalci večinoma ukvarjajo s trgovsko in obrtno dejavnostjo.

bayard
Download Presentation

Meščani in mesta

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Meščani in mesta Medvedje Brdo, 25.-27. 11. 2011 Pripravila: Mateja Drnovšek

  2. Nastanek mest na slovenskem • Mesta v slovenskem prostoru so nastajala zlasti v 13. stoletju. • Mesta so koncentrirane naselbine v katerih se prebivalci večinoma ukvarjajo s trgovsko in obrtno dejavnostjo. • Tudi zaradi posebnih pravic določenih z zakoni so te naselbine in prebivalci predstavljali posebne od kmetijskega (agrarnega) okolja ločene skupnosti.

  3. Posebnost primorskih mest • Primorska mesta (civitates) v Istri so veliko starejša od tistih v notranjosti in imajo naselitveno kontinuiteto z antiko. • Njihova ugodna lega na obali in stiki z Benetkami so pomenili pomembno prednost v razvoju trgovine. • Simbioza agrarnih in neagrarnih funkcij je bila značilnost primorskih mest. Antično mesto je bilo upravni center širokega agrarnega zaledja – primorska mesta so to lastnost obdržala tudi v srednjem veku.

  4. OBLAST V PRIMORSKIH MESTIH • Do konca 13. stoletja se je razvilo mestno plemstvo (patriciat). • To plemstvo je bilo nosilec mestne uprave. • Problem, da se pri plemičih naslovi in funkcije dedujejo, torej so sinovi postali mestni upravitelji. Sposobnosti in zasluge niso pomembne. • Na celini je bila meja med meščanom in plemičem močno ločena, v Primorju pa je povezava mesta z agrarno okolico dala podlago za nastanek meščana plemiča.

  5. MESTA V NOTRANJOSTI • V notranjosti je za meščansko naselbino – trg ali mesto – veljal tisti kraj, ki je imel: • najmanj pravico tedenskega sejma • njegovi prebivalci so bili svobodni ljudje • imeli pravico do obrtnih in trgovskih dejavnosti

  6. mesta  trg • Mesta so bila praviloma večja in bolj strnjena naselja od trgov. • Imela so pravico do mestnega obzidja in do oznake mesto.

  7. ptuj • V zgodovini srednjeveških mest na Slovenskem ima poseben položaj. • Je edino celinsko mesto z naselbinsko kontinuiteto s pozno antiko. (Poetovio) • Mesta v notranjosti imajo mesto pravo (zakone) običajno zapisane v obliki privilegijev – Ptuj ima svoje mesto pravo zapisano v obliki obsežnega statuta (tako kot mediteranska mesta).

  8. USTANAVLJANJE MEST • Ustanavljanje mest in trgov je bila izključna pravica vladarjev. • Kasneje to pravico dobijo tudi visoki plemiči. • Posameznim krajem so podelili ustrezne pravice – pravica do sejma, pravica do obzidja. • Zemljiški gospod, na katerem ozemlju je nastalo mesto, je postal mestni gospod.

  9. POMEMBNEJŠA MESTA NA SLOVENSKEM • Skorajda vsa pomembnejša mesta na ozemlju današnje Slovenije so nastala v 13. stoletju. • Najpogosteje so nastajala: • na prometnih krajih, • ob razvalinah antičnih mest, • ob pomembnih gradovih visokih plemičev. • Kranjska: • Kamnik • Kranj • Ljubljana • Škofja Loka • Novo mesto • kasneje, zaradi turške nevarnosti (obzidja), med mesta povzdignejo naslednje trge: Krško, Kočevje, Višnja gora, Lož. • Štajerska: • Ptuj • Maribor • Slovenj Gradec • Celje

  10. MEŠČANI • V fevdalni družbi so meščani predstavljali povsem novo družbeno skupino. • Bili so: • osebno svobodni, • opravljali gospodarsko dejavnost, ki je dovoljena le njim, • pravica do soupravljanja mesta. • Dolžnosti: • varovanje in obramba mesta - vzdrževanje obzidja.

  11. KDO JE BIL MEŠČAN • Vsak prebivalec mesta še ni meščan. • Meščan je tisti, ki ima v mestu nepremičnino v obliki hiše in se preživlja z meščanskimi dejavnostmi. • To ni: plemstvo, duhovščina, uradniki, služinčad, Židje,berači, podložniki. MESTNI ZRAK OSVOBAJA – če je podložnik v mestu preživel leto in dan, ne da bi gospod zahteval njegovo vrnitev je le ta postal svoboden, ampak to ne pomeni, da je postal meščan!

  12. Upravljanje mest • Dostop do članstva v vodilnih mestnih organih je bil v primorskih mestih odprt le patricijem. • V celinskih mestih so imeli dostop do glavnih mestnih organov le bogatejši plemiči – običajno trgovci. • 1. organ: mestni sodnik = zastopnik mestnega gospoda. • 2. organ: zbor (skupščina vseh meščanov) • Zbor je pod predsedstvom mestnega sodnika odločal o tekočih in sodnih zadevah

  13. SESTAVA MEŠČANSTVA • Na slovenskem je bilo heterogeno (bi- oz. trilingvizem) • Dvojne migracije (iz vasi v mesto in iz mesta v mesto). • Kotel v katerem so se mešali različni etični elementi. Še posebej to velja za mesta v notranjosti, kjer se je mestno prebivalstvo oblikovalo na novo. • V Primorskih mestih so jedro predstavljali potomci predslovanskega romanskega prebivalstva.

More Related