1 / 20

D OC . D R . A LEŠ F ERČIČ Pravna fakulteta Univerze v Mariboru ales.fercic@uni-mb.si

Pogoji za dopustno dodelitev državne pomoči: aktualni trendi s poudarkom na problemih povezanih družb. D OC . D R . A LEŠ F ERČIČ Pravna fakulteta Univerze v Mariboru ales.fercic@uni-mb.si.

baka
Download Presentation

D OC . D R . A LEŠ F ERČIČ Pravna fakulteta Univerze v Mariboru ales.fercic@uni-mb.si

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Pogoji za dopustno dodelitev državne pomoči:aktualni trendi s poudarkom na problemih povezanih družb DOC. DR. ALEŠ FERČIČ Pravna fakulteta Univerze v Mariboru ales.fercic@uni-mb.si

  2. Uvod- Funkcija državnih pomoči v TG & STG. - Koga zadevajo pravila o državnih pomočeh? Koncept državne pomoči in oris njihove pravne ureditve v pravu EU- Kaj je državna pomoč? - Nekatera aktualna vprašanja. - Načelna nezdružljivost državnih pomoči in izjeme. - Obveznosti v zvezi z državnimi pomočmi. - Pravne posledice kršitve obveznosti v zvezi z državnimi pomočmi. Državne pomoči povezanim družbam- Nekateri problemi in dileme. - Presoja združljivosti DP z notranjim trgom. - Vračilo DP, če je dodeljena protipravno. Sklepna misel

  3. Funkcija državnih pomoči [1] (v tržnem & socialno tržnem gospodarstvu) DP: strup ali zdravilo? Odvisno od vsakokratnih okoliščin primera (“diagnoza, recept, doziranje / postopek, disciplina”). Pravo EU določa načelno prepoved DP & izjeme (pravo EU kot glavni sistem pravil o DP: čl. 3a, 8 in 153 URS) Kaj kaže praksa?

  4. Funkcija državnih pomoči [2] (v tržnem & socialno tržnem gospodarstvu) [% BDP EU] 4 3 2 1 3,6 % BDP, tj. 427, 2 milijard € ? / NP ? / NP [ČAS] 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 • Opomba: • “nekrizna” politika DP (zlasti v korist: MSP, R&R, okolja, regij, SSGP/GJS, tveganega kapitala) • “krizna” politika DP (zlasti v korist: bank oz. finančnega sektorja ter podjetij v težavah)

  5. Koga neposredno ali vsaj posredno zadevajo pravila državnih pomočeh? • Na nacionalni ravni so to zlasti: • dajalci državne pomoči(država v širšem smislu, občine in telesa pod nadzorom države ali/in občine) • prejemniki državne pomoči(javna ali zasebna podjetja) • konkurenti prejemnika državne pomoči (domača in tuja podjetja) • sodniki nacionalnih sodišč • (odločanje o formalni protipravnosti & odškodnini ter izvršitev negativne odločbe) • odvetniki (in notarji) • (svetovanje in zastopanje)

  6. Kaj je državna pomoč? • Določen ukrep je državna pomoč v smislu čl. 107(1) PDEU, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: • pomoč v smislu gospodarske prednosti oz. koristi, dodeljena vsaj enemu podjetju; • pomoč dodeli država ali je kakorkoli dodeljena iz državnih oz. javnih sredstev; • pomoč je dodeljena selektivno; • pomoč (lahko) izkrivlja tržno konkurenco; in • pomoč (lahko) prizadene trgovino med vsaj dvema DČ. • Opomba: (državna) pomoč je lahko npr.: subvencija, davčni privilegij, poroštvo, posojilo ali zavarovanje po netržnih pogojih, nakup po previsoki ceni, prodaja pod ceno (vključno s privatizacijo javnega podjetja), dokapitalizacija,…

  7. Nekatera aktualna vprašanja [1]: test zasebnega podjetnika Izraz prizadevanj za okrepljeni ekonomski pristop Instrument za presojo obstoja pomoči Meje uporabe v praksi (razmerje z ATT) TZP Modalitete: vlagatelj, posojilodajalec, porok, prodajalec, kupec (predpostavka skrbnosti in tržne racionalnosti, ki v primernem roku in ob primernem tveganju omogoča primeren dobiček).

  8. Nekatera aktualna vprašanja [2]: vpliv elementa pripisljivosti na poslovanje javnih podjetij V katerih primerih se ravnanje javnega podjetja v okviru poslovanja z enim ali več podjetji lahko šteje kot državna pomoč? Opomba: T. i. pogoj državnosti je podan, če določen ukrep: - bremeni državna oz. javna sredstva, neposredno ali posredno, in - ga je mogoče pripisati državi oz. javni oblasti. Element pripisljivosti se ugotavlja glede na dejansko avtonomijo javnega podjetja pri vodenju poslov.

  9. Načelna spornost vpliva na vodenje poslov v smislu odločanja o (kapitalskih) investicijah, prodaji ali kreditiranju tretjih [ki presega običajne pristojnosti organov družbe oz. JP] na primeru klasične korporacijske strukture JO JP(1) S (ZL) N (NS) P (Up) JP(2) Opomba: Neposredna ali posredna kontrola s strani JO je bistvena značilnost JP in sama po sebinačeloma ne zadošča za kvalifikacijo relevantnega vpliva. Bistveno je, da lahko JP [dovolj] avtonomno sprejema poslovodne odločitve po tržnih kriterijih.

  10. JO A JP 3 In house vs. relativno prosto vodenje poslov oz. poslovanje javnega podjetja s tretjimi na trgu (nakupi, prodaje, posojila, poroštva, kapitalski vložki,…)

  11. Načelna nezdružljivost državnih pomoči z notranjim trgom in izjeme • Načelna nezdružljivost DP z notranjim trgom (in posledična nedopustnost): • čl. 107(1) PDEU • Izjeme (od načelne nezdružljivosti DP z notranjim trgom): • čl. 107(2) & 107(3) PDEU • čl. 106(2) PDEU • čl. 42, 93 & 346(1)(b) PDEU • čl. 108(2)(3-5) PDEU • sekundarni viri (skup. izj., de minimis,…)

  12. Obveznosti v zvezi z državnimi pomočmi [1] Je ukrep (nova) državna pomoč? Ne. Da. Ne uporabijo se ostala pravila o DP. Uporabijo se ostala pravila o DP. (Novo) DP je načeloma treba priglasiti in počakati z njenim dodeljevanjem do ustrezne odločbe. Opomba: priglasitev DP izjemoma ni potrebna, če so izpolnjeni posebni pogoji (SI, de minimis, …).

  13. Obveznosti v zvezi z državnimi pomočmi [2] T. i. načelna obveznost priglasitve DP (in mirovanja) se razteza na raven DČ in EU. MF UDP DDP S PDP K EK SEU

  14. Pravne posledice kršitev obveznosti, kot jih določajo pravila o državnih pomočeh Formalno in/ali materialno protipravno dodeljeno državno pomoč je treba vrniti z ustreznimi obrestmi vred (DČ jo mora izterjati od prejemnika,ki lahko zaupa le pravu EU). Protipravno dodeljena državna pomoč je kršitev PDEU, kar lahko vodi v “kazen” in odškodnino DČ. Neizterjana oz. nevrnjena protipravna državna pomoč je lahko ovira za dodelitev zakonite oz. združljive DP. Prejemniki DP odškodninsko odgovarjajo po nacionalnem pravu. Opomba: kaj pa (notranja) korporacijska odgovornost?

  15. Državne pomoči povezanim družbam: nekateri problemi in dileme [1] D B A Č C Temeljni problem je pravna heterogenost in ekonomska homogenost. Se podjetje v smislu čl. 107(1) PDEU razlaga funkcionalno, tj. kot funkcionalna oz. ekonomska enota? (Je podjetje skupina, ali so podjetja člani skupine? Je SEU v zadevi Dansk Røridustri odstopilo od prakse, vzpostavljene v zadevi Intermills?)

  16. Državne pomoči povezanim družbam: nekateri problemi in dileme [2] • Nekatera ključna vprašanja v praksi: • kdo je prejemnik DP? • kdo je zavezan za vračilo protipravne DP? • se upoštevajo DP, dodeljene ostalim članov skupine? • ali se lahko zadrži dodelitev združljive DP, če ni vrnjena protipravna DP, dodeljena drugemu članu skupine? • se pri presoji, ali gre za MSP ali PVT, upoštevajo ostali člani skupine? Opomba: nekonsistentna praksa ali premišljena različna obravnava?

  17. Državne pomoči povezanim družbam: presoja združljivosti DP • Za statično skupino načeloma velja: • izhodiščni sistem opazovanja je skupina; • bistvena je dejanska korist (v dvomu velja ovrgljiva domneva o koristi vseh članov skupine); • k “številkam” kandidata se prištejejo “številke” ostalih članov (npr. pri presoji DP za MSP in PVT); • če bi bil prenos koristi na drugega člana skupine nezdružljiv z notranjim trgom, se lahko DP dodeli pod pogojem, da ne bo prišlo do prenosa koristi, sicer gre za zlorabo DP, ki se šteje kot protipravna.

  18. Državne pomoči povezanim družbam: vračilo DP • Za statično skupino načeloma velja: • primarno je zavezanec za vračilo dejanski prejemnik DP (formalni in neformalni); • subsidiarno, tj. če ni jasno, kdo je dejanski prejemnik, so kot solidarni dolžniki zavezani za vračilo protipravne DP vsi člani skupine (razen tisti, ki dokažejo, da niso bili deležni koristi).

  19. Državne pomoči povezanim družbam: posebnosti dinamičnih skupin • Kjer ne pride do spremembe kontrole (interni učinki): • če pri prodaji podjetja znotraj skupine pride do prenosa koristi, se kupec šteje kot dejanski prejemnik DP; • če pride do likvidacije prejemnika DP, se njegov družbenik (družba mati) šteje kot dejanski prejemnik DP (vendar načeloma le v višini likvidacijske vsote); • če se kapitalski delež proda po tržni ceni, se korist sorazmerno prenese na odsvojitelja, če pa se proda po ceni, ki je ustrezno nižja od tržne, temu ni tako. • Kjer pride do spremembe kontrole (eksterni učinki): • pridobitev kontrolnega deleža lahko pomeni prenos DP, ki terja predhodno priglasitev in mirovanje.

  20. Sklepna misel Predpisi o državnih pomočeh so pravo in tudi zanje velja: »ignorantia iuris nocet«, »ignorantia legis non excusat«.

More Related