Predavanje mag. Milan Martin Cvikl Univerza v Mariboru - PowerPoint PPT Presentation

prora uni evropske unije in prora un republike slovenije dosedanji in prihodnji dogovori in izziv i n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Predavanje mag. Milan Martin Cvikl Univerza v Mariboru PowerPoint Presentation
Download Presentation
Predavanje mag. Milan Martin Cvikl Univerza v Mariboru

play fullscreen
1 / 101
Predavanje mag. Milan Martin Cvikl Univerza v Mariboru
151 Views
Download Presentation
becca
Download Presentation

Predavanje mag. Milan Martin Cvikl Univerza v Mariboru

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. PRORAČUNI EVROPSKE UNIJE IN PRORAČUN REPUBLIKE SLOVENIJE - DOSEDANJI IN PRIHODNJI DOGOVORI IN IZZIVI Predavanje mag. Milan Martin Cvikl Univerza v Mariboru Pravna fakulteta – Podiplomski študij Davčnega prava Maribor, 8. november 2008

  2. ČLANSTVO SLOVENIJE V EU – VPLIV NA PRORAČUN RS IN “U”PORABA PRORAČUNOV EVROPSKE UNIJE • Predstaviti proračun EU in RS ter razmerja: • Zgodovinski razvoj EU proračuna in struktura • Strukturo in sestavo dosedanjih dogovorov med EU in RS pred vstopom v EU in za obdobje 2004-06 • Predstaviti sestavo EU proračunov za obdobje 2007-13, stališča RS in potrebne spremembe v proračunu RS • Predstaviti povezave med Lizbonsko strategijo, NFP in Strategijo razvoja Slovenije in izzivov • Viri: knjiga, predavanja U.Vajgl, prisp.A.Rovan • Sem nekdanji minister za evropske zadeve, poslanec in so-avtor knjige “Proračunsko pravo”

  3. Glavne teme predstavitve • RAZVOJ (ZGODOVINA) JAVNIH FINANC EU, STRUKTURA IN SEDANJI PRORAČUN EU • FINANČNA PERSPEKTIVA EU IN POGAJANJA O FINANČNI PERSPEKTIVI 2007-2013 • VSTOP SLOVENIJE V EU IN DOGOVORI O FINANČNI PERSPEKTIVI 2004-06 • POVEZANOST NFP 2007-13 IN LIZBONSKE STRATEGIJE • SLOVENIJA IN PRORAČUN EU: 2004-06 IN 2007

  4. Glavne teme predstavitve • RAZVOJ (ZGODOVINA) JAVNIH FINANC EU, STRUKTURA IN SEDANJI PRORAČUN EU • FINANČNA PERSPEKTIVA EU IN POGAJANJA O FINANČNI PERSPEKTIVI 2007-2013 • VSTOP SLOVENIJE V EU IN DOGOVORI O FINANČNI PERSPEKTIVI 2004-06 • POVEZANOST NFP 2007-13 IN LIZBONSKE STRATEGIJE • SLOVENIJA IN PRORAČUN EU: 2004-06 IN 2007

  5. Proračun EU – trenutni obseg Proračun EU 2006 Osnovni podatki – 126,5 milijarde EUR (odobritve obveznosti) 115,5 milijarde EUR (odobritve plačil) ~ OKVIRNO 1 % BND EU (27)

  6. Proračun EU – primerjava z nacionalnimi financami

  7. Proračun EU – trenutni obseg Zakaj je proračun EU tako “skromen”? • Ni izdatkov za izvajanje suverenih funkcij države • Ni izdatkov za zagotavljanje socialne varnosti • Relativno malo izdatkov za javne dobrine (delno infrastruktura, raziskave in razvoj ter izobraževanje) • Ni stroškov servisiranja dolga (uravnotežen proračun)

  8. Proračun EU 2007 – izdatki

  9. Proračun EU 2007 – “omejitve” • Proračun EU omejujejo: • “Zgornja meja lastnih sredstev” - trenutno 1,24% BND • Večletni finančni okvir “finančna perspektiva” – v 2007 1,06 % BND • Proračun EU se deli po kategorijah izdatkov (t.i. “Naslovih”) • Obseg sredstev po Naslovih omejuje finančna perspektiva

  10. Proračun EU 2007 – struktura izdatkov

  11. Podnaslov 1AKonkurenčnost(9,4 milijarde EUR ~ 7,4 % proračuna)

  12. Podnaslov 1AKonkurenčnost(9,4 milijarde EUR ~ 7,4 % proračuna) • T.i. “Lizbonska sredstva” • Alokacija po odprtih, zaprtih razpisih • Znaten del sredstev gre neposredno porabnikom mimo nacionalnih proračunov

  13. Podnaslov 1BKohezija(45,5 milijarde EUR ~ 36 % proračuna

  14. Podnaslov 1BKohezija(45,5 milijarde EUR ~ 36 % proračuna • Sredstva namenjena gospodarski konvergenci • Vsebuje sredstva t.i. strukturnih in kohezijskega sklada • Sredstva večinoma dodeljena po t.i. nacionalnih ovojnicah

  15. Naslov 2Naravni viri(56,3 milijarde EUR ~ 44,5 % proračuna)

  16. Naslov 2Naravni viri(56,3 milijarde EUR ~ 44,5 % proračuna) • Pod naslovom Naravni viri se skriva Skupna kmetijska politika EU (okolje predstavlja zgolj 0,2 milijarde EUR oz 0,4 % Naslova) • Največji del sredstev je dohodninska podpora kmetovalcem (76 %), • Strukturni ukrepi na podeželju 22%

  17. Podnaslov 3ASvoboda, varnost in pravica(0,6 milijarde EUR ~ 0,5 % proračuna)

  18. Podnaslov 3BDržavljanstvo(0,6 milijarde EUR ~ 0,5 % proračuna)

  19. Naslov 4EU kot globalni partner(6,9 milijarde EUR ~ 5,5 % proračuna)

  20. Proračun EU – zgodovina in razvoj Zgodovinski trendi (podrobneje): • Združitev proračunskih instrumentov • Povečanje finančne avtonomije Skupnosti • Razvoj skupnih politik • Iskanje medinstitucionalnega ravnotežja v proračunskem postopku

  21. Proračun EU – I. združitev finančnih instrumentov • Postopna združitev finančnih instrumentov v enotni proračun EU 1957 1951 1957 EGS EURATOM ESPJ (1965) Enotni Proračun Administrativni proračun Administrativni proračun (1965) (1970) (2002) Raziskovalni in investicijski proračun Operativni proračun

  22. Proračun EU – II. povečanje finančne avtonomije • Postopni razvoj “sistema lastnih virov” 1951: ESPJ dajatev (prvi “evropski davek”) 1958 -1970: prispevki držav članic 1970: uvedba “sistema lastnih virov”; 3 viri: Carine, kmetijske dajatve, DDV 1988: reforma sistema lastnih virov; uvedba vira na osnovi BDP

  23. Prihodki proračuna EU – sedanji “sistem lastnih virov” EU se financira preko “Sistema lastnih virov” in sicer: • Tradicionalni lastni viri (~ 12 %) Carine, kmetijske dajatve, dajatve na sladkor in glukozo • Vir na osnovi davka na dodano vrednost (DDV) (~ 14 %) Uporaba enotne davčne stopnje na harmonizirano davčno osnovo • Vir na osnovi bruto nacional.dohodka (BND) (~ 73 %) Izravnalna “top-up” postavka, t.j. razlika med odhodki in vsemi ostalimi viri financiranja Ostali prihodki proračuna EU (presežki preteklih let, zamudne obresti, kazni) predstavljajo 1% vseh prihodkov. • Rabat v korist VB

  24. Prihodki proračuna EU – rabat v korist VB • Igra z ničelno vsoto: VB prejme, ostale članice EU financirajo (leto 2004: 5,1 mrd EUR) • Delovanje: • VB prejme povrnjenih 66% neto prispevka v proračun EU • Povračilo financirajo vse druge države članice v skladu z deležom v BND skupnosti; A, D, NL, S prispevajo zgolj 25% siceršnjih obveznosti

  25. Prihodki proračuna EU – struktura prihodkov

  26. Prihodki proračuna EU – “sistem lastnih virov” • Pravna podlaga: • Pogodba o ES (člen 269) • Sklep o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2000/597/ES, Euratom): • Določa vire proračuna EU • Določa zgornja mejo lastnih sredstev v višini 1,24% BND

  27. Proračun EU – III. razvoj skupnih politik 1957 – ustanovitev Evropskega socialnega sklada (ESS); 1962 – ustanovitev Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), začetek skupne kmetijske politike; 1971 – povečanje vloge ESS; 1975 – ustanovitev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), začetek strukturnih dejavnosti (kohezijske politike); 1986 – skupna okoljska politika (enotna evropska listina); 1988 – reforma Strukturnih skladov (ESRR, ESS, EKUJS);Razvoj skupne transportne politike; 1993 – druga reforma Strukturnih skladov – ustanovitev Kohezijskega sklada in Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR); 1993 – pogodba o Evropski uniji uvaja sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev ter skupne obrambne in varnostne politike; 1997 – Amsterdamska pogodba okrepi pomen ekonomske in socialne kohezije in sodelovanja na področju pravosodja in notranjih zadev.

  28. Proračun EU – posledice razvoja skupnih politik + 10 NMS + AU, FI, SE + ES, PT + EL + UK, IE, DK

  29. Proračun EU – IV. “medinstitucionalno ravnotežje” 1957 – 1970:Svet je izključni proračunski organ; Komisija predlaga in izvaja proračun, Parlament ima posvetovalno vlogo. Proračunski nadzor izvaja Računski odbor 1970-1975:Postopno povečanje vloge Parlamenta v proračunskem postopku 1975 – danes:Svet in Parlament sta dva proračunska organa z deljeno močjo: Parlament ima zadnjo besedo pri “neobveznih izdatkih” ter razreši proračun. Proračunski nadzor v pristojnosti Računskega sodišča

  30. Proračun EU – postopek sprejemanja proračuna • Postopek sprejemanja proračuna EU določajo: • “Skromne” določbe PES (členi 268-280) • Medinstitucionalni dogovor

  31. Proračun EU – postopek sprejemanja proračuna PRORAČUNSKI POSTOPEK Predhodni osnutek proračuna Komisija Osnutek proračuna Prvo branje Svet Prvo branje Drugo branje Parlament Drugo branje Sprejetje

  32. Temeljnih 6 načel proračuna EU • Načelo enotnosti proračuna pomeni, da so vanj vključeni vsi prihodki in odhodki EU. • Načelo vsesplošnosti pomeni, da se vsi prihodki in odhodki EU zberejo in prikažejo v proračunu. • Načelo letnega proračuna pomeni, da traja proračunsko leto od januarja do decembra. Zajem financiranja programov, daljših od enega leta, se izvaja preko ugotavljanja razlik med prevzetimi obveznostmi in dejanskimi izplačili, tako da se razlika prenese v proračun prihodnjega leta.

  33. Temeljnih 6 načel proračuna EU • Načelo uravnoteženosti pravi, da morajo biti prihodki proračuna EU izenačeni z odhodki. • Načelo ločenosti po namenu pomeni, da se prihodki načrtujejo glede na vir, odhodki pa glede na njihov namen. • Načelo enote izražanja pomeni, da se vsi zneski izražajo v evrih.

  34. Pravni viri • Večina določb v primarni zakonodaji v PES (členi 268-280), nekaj v Pogodbi o Evropski uniji (členi 28,41,44) • Pomembnejša sekundarna zakonodaja: Sklep o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2000/597/ES, Euratom) Uredba Sveta o financni uredbi, ki se uporablja za splošni proracun Evropskih skupnosti (2002/1605/ES, Euratom) Uredba Komisije o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2002/2342/ES, Euratom) Uredba Sveta o proračunski disciplini (2000/2040/ES) Uredba Sveta o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (1995/2988/ES, Euratom) • Mehko pravo ~ medinstitucionalni dogovor

  35. Glavne teme predstavitve • RAZVOJ (ZGODOVINA) JAVNIH FINANC EU, STRUKTURA IN SEDANJI PRORAČUN EU • FINANČNA PERSPEKTIVA EU IN POGAJANJA O FINANČNI PERSPEKTIVI 2007-2013 • VSTOP SLOVENIJE V EU IN DOGOVORI O FINANČNI PERSPEKTIVI 2004-06 • POVEZANOST NFP 2007-13 IN LIZBONSKE STRATEGIJE • SLOVENIJA IN PRORAČUN EU: 2004-06 IN 2007

  36. Finančna perspektiva EU Kaj je finančna perspektiva? • Dogovor o zgornjih mejah javnofinančnih izdatkov EU (skupaj in po posameznih skupinah izdatkov) Finančna perspektiva EU 2000-2006, cene 1999

  37. Finančna perspektiva EU • Dogovor o finančnih prioritetah v večletnem obdobju • Planski dokument za srednjeročno obdobje • Dogovor, ki zagotavlja predvidljivost in transparentnost javnih financ EU

  38. Finančna perspektiva EU Kaj finančna perspektiva ni? • FP ni večletni proračun EU • Kljub FP so potrebni vsakoletni sprejemi proračunov po normalnem proračunskem postopku • FP ni indikativna; zneski FP pomenijo zgolj zgornje meje izdatkov posameznih kategorij izdatkov

  39. Finančna perspektiva EU Razlogi za vzpostavitev finančnih perspektiv: • Neustreznost obstoječega sistema • Konfliktnost med institucijami (Svet, Parlament, Komisija); • Pomanjkanje virov financiranja naraščajočega obsega izdatkov; • Neskladja v nacionalnih proračunih – problem neto plačnic

  40. Finančna perspektiva EU – dosedanje finančne perspektive • Delors I (1988-1992); reforma SKP, kohezijske politike – podvojitev sredstev za strukturne sklade, uvedba četrtega vira proračuna EU; Dvig zgornje meja iz 1,15 % na 1,20 % BDP (plačila) oziroma 1,30 % BDP (obveznosti) • Delors II (1993-1999); Obnova medinstitucionalnega dogovora; nadaljnja reforma SKP, kohezijske politike – ustanovitev kohezijskega sklada; povečanje pomena BND vira; Dvig zgornje meje 1,27 % BDP (plačila) ter 1,335 % BDP (obveznosti) • Agenda 2000 (2000-2006); nadaljevanje reform SKP – razvoj podeželja, kohezijska politika – stabilizacija obsega sredstev ~ 0,46% BND; širitev EU; stabilizacija zgornje meje na 1,27% BDP (plačila ~ 1,24% BND)

  41. Finančna perspektiva EU - pogajanja o finančni perspektivi • So pogajanja o finančnem položaju držav članic do proračuna EU, vendar tudi: • pogajanja o obsegu in strukturi proračunskih izdatkov EU v večletnem obdobju • o razvoju in krepitvi skupnih evropskih politik • o “razmerju moči” med EK in državami članicami

  42. Finančna perspektiva EU - pogajanja o perspektivi 2007-2013 Stanje pred pogajanji: • Povečane gospodarske razlike v EU • Večja ambicije EU na področju konkurenčnosti, razvoja skupnih politik, vloge v svetu • Interesi večjega števila (25~27) držav članic • Dogovor glede sredstev SKP 2007-2013

  43. Finančna perspektiva EU - pogajanja o perspektivi 2007-2013 Temeljni izzivi pogajanj: • Parcialni interesi držav članic ~ koalicije • Neenakomerna razdelitev finančnega bremena proračuna EU in problem prekomernega plačništva

  44. Parcialni interesi držav članic

  45. Parcialni interesi držav članic

  46. Neenakomerna razdelitev bremena

  47. Problem prekomernega plačništva

  48. Neenakomerna razdelitev finančnega bremena proračuna EU in problem prekomernega plačništva Države članice skrbijo za neto položaj (poudarjena vloga redistribucije proračuna EU) Zahteva šesterice neto plačnic (A, DE, F, NL, SE, UK) po omejitvi izdatkov 2007-2013 na sedanjem nivoju (1% BND)!

  49. Finančna perspektiva EU - pogajanja o perspektivi 2007-2013 Potek pogajanj: • Podlaga za pogajanja predlog Komisije • Potreben dogovor Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije • V praksi: prvo dogovor Sveta, ki se nato uskladi s palamentom

  50. Osnovni predlog Komisije 1. 2.