1 / 192

Matematika s statistiko študijsko gradivo Fakulteta za farmacijo VSŠ Laboratorijska biomedicina

Matematika s statistiko študijsko gradivo Fakulteta za farmacijo VSŠ Laboratorijska biomedicina verzija: junij 2006. Topnost kisika v vodi pri pritisku 760 mmHg. Te čaji valut. Sestavljanje funkcij. Grafična predstavitev /podajanje. Podajanje s formulo. Graf.

rafiki
Download Presentation

Matematika s statistiko študijsko gradivo Fakulteta za farmacijo VSŠ Laboratorijska biomedicina

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Matematika s statistiko študijsko gradivo Fakulteta za farmacijo VSŠ Laboratorijska biomedicina verzija: junij 2006

  2. Topnost kisika v vodi pri pritisku 760 mmHg Tečaji valut

  3. Sestavljanje funkcij

  4. Grafična predstavitev/podajanje

  5. Podajanje s formulo

  6. Graf

  7. Graf funkcije dveh spremenljivk Enačba idealnega plina: PVT-diagram idealnega plina

  8. PVT-diagram realne snovi Odsekoma definirana funkcija

  9. Definicijsko območje & Zaloga vrednosti

  10. Naraščanje in padanje funkcije naraščajoča padajoča

  11. Pri stalni temperaturi je pritisk padajoča funkcija prostornine (tj. večja prostornina  manjši pritisk)

  12. Lokalno naraščanje in padanje funkcijskih vrednosti pri a je funkcija padajoča pri b je funkcija naraščajoča

  13. Globalni ekstremi (globalni) maksimum (globalni) minimum

  14. Lokalni ekstremi lokalni maksimum ravnovesne lege so primeri lokalnih ekstremov lokalni minimum

  15. Konveksnost&konkavnost Funkcija je konveksna, če se njen graf krivi navzgor in konkavna, če se graf krivi navzdol. konveksna konkavna

  16. Prevoji Prevoji so točke, pri katerih funkcija preide iz konveksne v konkavno, ali obratno. prevoji konveksna konkavna

  17. Kritična točka snovi je prevoj na kritični izotermi.

  18. Trend funkcije na robu - asimptote Logistična krivulja (vodoravna asimptota) Poševna asimptota Dušeno nihanje

  19. Periodičnost in simetrija Periodične funkcije Sodain liha funkcija

  20. Graf funkcije • Definicijsko območje, zaloga vrednosti • Naraščanje in padanje, ekstremi • Ukrivljenost • Trend na robu definicijskega območja • Periodičnost in simetrije

  21. Elementarne funkcije Polinomi Racionalne funkcije Algebrajske funkcije Eksponentne in logaritmske funkcije Kotne funkcije

  22. Elementarne funkcije dobimo s pomočjo računskih operacij in sestavljanja iz osnovnih funkcij. Osnovne funkcije:

  23. Osnovne značilnosti: • Definicijsko območje, zaloga vrednosti • Naraščanje in padanje, ekstremi • Ukrivljenost • Trend na robu definicijskega območja • Periodičnost in simetrije

  24. Polinomi • povsod definirani • polinom n-te stopnje ima največ n ničel in n-1 ekstremov • trend je določen z najvišjo potenco • vsote sodih potenc so soda funkcija, vsote lihih potenc pa liha funkcija

  25. Racionalne funkcije • definirane povsod, razen v ničlah imenovalca • ničle števca so ničle funkcije, ničle imenovalca so poli • če je stopnja števca največ za ena večja od stopnje imenovalca dobimo asimptote z deljenjem

  26. Algebrajske funkcije • koreni lihe stopnje so definirani povsod, koreni sode stopnje pa le za nenegativne argumente • koren je bližje številu 1 kot njegov argument • asimptote dobimo z limitami...

  27. Eksponentna funkcija f(x)=ex • povsod definirana, zavzame le pozitivne vrednosti (nima ničel) • za negativne argumente asimptota y=0, za pozitivne argumente zelo hitro narašča

  28. Logaritemska funkcija f(x)=lnx • definirana za pozitivne argumente zavzame vse realne vrednosti, ničla pri x=1 • pol pri x=0, zelo počasi narašča

  29. Kotne funkcije sin(x), cos(x) • povsod definirane, zaloga vrednosti je interval [-1,1] • periodične, sin(x) je liha, cos(x) pa soda funkcija • sin(x) ima ničle pri x=kp, cos(x) ima ničle pri x=p/2+kp • cos(x)=sin(p/2-x), sin2x+cos2x=1

  30. sin(kx+a) k: frekvenca, a: fazni zamik

  31. Funkcija tangens tg(x) • definirana povsod, razen za x=p/2+kp, zaloga vrednosti so vsa realna števila • periodična, liha • ničle pri x=kp, poli pri x=p/2+kp • tg(x)=sin(x)/cos(x), 1+tg2x=1/cos2x

  32. Inverzne kotne funkcije (ciklometrične funkcije) f(x)= arcsin(x)‘arkus sinus’ • inverzna funkcija glavne veje funkcije sin(x) • definirana na intervalu [-1,1], zaloga vrednosti interval [-p/2,p/2 ]

  33. Inverzne kotne funkcije (ciklometrične funkcije) f(x)= arctg(x)‘arkus tangens’ • inverzna funkcija glavne veje funkcije tg(x) • definiranapovsod, zaloga vrednosti interval (-p/2,p/2) • asimptoti y=-p/2, y=p/2

  34. y=f(x) l LIMITE lje limita funkcije f, ko x narašča čez vse meje

  35. y=f(x) d l a lje limita funkcije f, ko xnarašča proti a dje limita funkcije f, ko xpada proti a

  36. y=f(x) a Funkcija f je zveznav točki a, če je leva limita pri a enaka desni limiti pri a in sta obe enaki funkcijski vrednosti.

  37. Računanje limit • če je f elementarna funkcija preoblikujemo izraz in po potrebi uporabimo osnovni limiti • za splošne funkcije izračunamo funkcijsko vrednost v točki, ki je dovolj blizu a • z uporabo odvodov (L’Hospitalovo pravilo) (eksponentne in logaritemske) (kotne in ciklometrične)

  38. Primeri

  39. y=f(x) 1 1

  40. Asimptote Premica y=kx+l je asimptota funkcije f(x),če je asimptota je: Primer

  41. ZVEZNE FUNKCIJE Funkcija f je zvezna, če je za vsaka, kjer je definirana funkcijska vrednost f(a) enaka levi in desni limiti pri a. Intuitivno, f je zvezna, če je njen graf nepretrgan nad vsakim intervalom, ki je v celoti vsebovan v definicijskem območju.

  42. Grafi zveznih funkcij

  43. Grafa nezveznih funkcij

  44. Osnovne funkcije so zvezne. Lastnosti zveznih funkcij Vse elementarne funkcije so zvezne. Vsota, razlika, produkt in kvocient zveznih funkcij je zvezna funkcija. Kompozitum zveznih funkcij je zvezna funkcija.

  45. f(b) f(a) a b Zvezna funkcija na intervalu [a,b]zavzame vsevmesnevrednostimed f(a) in f(b). Kdor se vozi po avtocesti od Ljubljane do Postojne gre v nekem trenutku mimo Vrhnike. Če vzamemo poln 100 litrski sod in ga izpraznimo, potem je v nekem trenutku med praznenjem bilo v sodu natanko 35 litrov tekočine. Če je etanol pri 40oC tekoč, pri 80oC pa plinast, potem pri neki vmesni temperaturi vre. Če je bila jutranja temperatura 6oC, opoldanska pa 15oC, potem je tisto jutro bilo tudi 10oC.

  46. Bisekcija - določanje ničel zveznih funkcij 5.25 3 4.67 6 4.80 4.76 4.85 4.5 Ničla je ≈ 4.78

  47. lsina l a -lsina Primer Palico oblike primemo za en konec in vržemo proti steni. Kdaj bo zadela steno? V trenutku t je težišče v točki vt, kot vrtenja apa je enak kt. En konec palice je od štarta oddaljen za vt+lsinkt, drugi pa za vt-lsinkt. Fizikalno ozadje: težišče telesa se giblje enakomerno in premočrtno, palica pa se enakomerno vrti okoli težišča.

  48. s s=vt+lsin kt s=vt-lsin kt t d d je razdalja do stene Poiskati moramo manjšo izmed rešitev enačb vt+lsinkt=d in vt-lsinkt=d.

More Related