1 / 13

TEHNOLOŠKI PROCES V TERMOELEKTRARNI

TEHNOLOŠKI PROCES V TERMOELEKTRARNI. Toplotna shema termoelektrarne. Shema kotlovskih naprav. NAJPOMEMBNEJŠE SESTAVINE TERMOELEKTRARNE. Deponije premoga. To so skladiščne površine premoga na prostem, Nahajajo se v neposredni bližini elektrarne ali rudnika,

aira
Download Presentation

TEHNOLOŠKI PROCES V TERMOELEKTRARNI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. TEHNOLOŠKI PROCES V TERMOELEKTRARNI

  2. Toplotna shema termoelektrarne

  3. Shema kotlovskih naprav

  4. NAJPOMEMBNEJŠE SESTAVINE TERMOELEKTRARNE

  5. Deponije premoga • To so skladiščne površine premoga na prostem, • Nahajajo se v neposredni bližini elektrarne ali rudnika, • Na deponijah moramo paziti na nevarnost samovžiga premoga, • Rezerve morajo zadoščati praviloma vsaj za mesec dni, • Iz deponije premog transportiramo po gumijastih trakovih do dnevnih silosov – bunkerjev ob mlinih.

  6. Kotlovske naprave • Služijo za pretvorbo toplotne energije premoga v toplotno energijo pare, • Premog, potuje iz bunkerjev, gre v mline (kladivatorske in ventilatorske), • Vžig prahu omogočajo oljni in plinski gorilniki, ki jih vključimo ob zagonu, • V mlinih imamo tudi vroče pline, ki segrejejo premogov pran na približno 170 C.

  7. Kotel • Je del elektrarne, v kateri se pretvarja voda v paro, • Kotli se imenujejo parni kotli ali parogeneratorji, • Najpogostejši tip kotla je Sulzer (ogromno ocevja premera 5 – 6 cm), • Temperatura sveže pare znaša pribl. 550 C, tlak pa 180 barov, • Kotel bloka 5 je visok 96 m (do 49 m je v zidani zgradbi, naprej pa odprt, • Na dnu je kotel potopljen v vodo (zaradi raztezanja – 60 cm in odnašanja žlindre.

  8. Napajalna voda • Predstavlja jo voda, ki jo črpalka potiska od napajalne posode preko kotla, turbine in kondenzatorja nazaj v napajalno posodo, • Postopek priprave napajalne vode je zahteven – imenujemo ga demineralizacija, • Postpek izvajamo s toplotno oddelavo in tako, da vodo vodijo preko peščenega, kationskega, anionskega in mešanega filtra ter solne kisline (HCl), • Na ta način vodi izločijo kotlovec.

  9. Kondenzator • Je ohlajevalni element, ki spremeni paro v kondenzat, • Kondenzat se vrača nazaj v napajalno posodo. Hladilna voda • Je sekundarna voda, ki ohlaja vodo v kondenzatorju, • Mora biti kemično očiščena in dekarbonizirana, • Hladimo lahko direktno z reko ali s pomočjo hladilnih stolpov, • Za vsako kWh rabimo 130 litrov hladilne vode.

  10. Dimni plini • Vsebujejo prašne delce – pepel in žveplov dioksid, • Pri izstopu iz gorilne komore so zelo vroči in jih izkoristimo za pregrevanje pare in segrevanje napajalne vode in zraka, • Prašne delce izločamo: • Z elektrofiltri (40 – 80 kV enosmerne napetosti), • Vodno prho in • Ciklonsko. • Očiščene dimne pline z ventilatorji vleka peljemo v dimnik (TEŠ – 230 m), • Dodatno čiščenje predstavlja razžveplevanje.

  11. Pepel • Odvajamo ga iz kurišča in iz filtrov s pomočjo tekočih trakov, • Odlagamo ga preko pepelovodov v opuščene rudniške jaške.

  12. Parne turbine • To so hitrotekoči stroji, ki pretvarjajo kinetično energijo v mehansko, • Parne turbine poganjajo turbogeneratorje, ki imajo majhen premer in velike dolžine, • Turbine lahko delimo na: • Tlačne (VT, NT in ST), • Smer delovanja pare (radialne, aksialne), • Razporeditev tlakov (akcijske, reakcijske), • Tlak izstopne pare (kondenzacijske, protitlačne) • Kondenzacijske turbine uporabimo pri proizvodnji samo el. energije, protitlačne pa v toplarnah – elktrarnah.

  13. Izkoristek termoelektrarne • Je premosorazmeren s parametroma temperatura in pritisk in se giblje med 0,28 in 0,4, • Vzrok slabega izkoristka je v slabem termodinamičnem izkorisku toplotnega procesa, • Pretežni del izgub nastane v kondenzatorju in hladilnem stolpu. 0,95 0,95 0,98 0,42-0,5 0,99 0,85-0,9

More Related