TEMELJNO O KAZNIVEM DEJANJU doc. dr. Liljana SELINŠEK (predavanje 2/ izredni študij / 07.03.2009)

1. TEMELJNO O KAZNIVEM DEJANJUdoc. dr. Liljana SELINŠEK(predavanje 2/ izredni študij / 07.03.2009) Tematski sklopi: veljavnost kazenskega zakona pojem in elementi kaznivega dejanja OPOZORILO:PREZENTACIJA NI ŠTUDIJSKO GRADIVO, AMPAK ZGOLJ UČNI PRIPOMOČEK ZA PONAVLJANJE!!!

2. VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA OSEBNA ČASOVNA KRAJEVNA • OSEBNA VELJAVNOST (4. – 6. člen KZ-1) • Ustava RS: “Pred zakonom so vsi enaki” • izjeme od tega pravila v kazenskem pravu: - otroci do 14. leta starosti - delictapropria kot kazniva dejanja z omejenim krogom storilcev - pod določenimi pogoji tujci - osebe, ki uživajo imuniteto materialnopravna procesnopravna

3. ČASOVNA VELJAVNOST in ČASOVNA UPORABA (7. – 9. člen KZ-1) • KZ v splošnem velja tako dolgo, dokler ni odpravljen ali nadomeščen z novim zakonom. Glede časovne veljavnosti tudi v kazenskem pravu velja PREPOVED RETROAKTIVNE VELJAVE ZAKONA • TEMELJNO VPRAŠANJE glede časovne uporabekazenskega zakona: kateri zakon se uporabi, če se Kazenski zakonik v času med izvršitvijo kaznivega dejanja in zaključkom sojenja za to dejane spremeni? • uporabi se zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja (obvezna je torej uporaba zakona za nazaj, četudi v času sojenja ne velja več!), RAZEN če je novejši zakon v konkretnem primeru ZA STORILCA milejši pojem lexmitior.

4. KRAJEVNA VELJAVNOST (10. – 15. člen KZ-1) • slovenska kazenska zakonodaja velja le na ozemlju Slovenije! • posebne določbe o veljavnosti kazenskega zakona v primeru kaznivih dejanj z MEDNARODNIM ELEMENTOM (= element tujine, tudi eksterni element). • Načela o krajevni veljavnosti kazenskega zakonika: • teritorialno načelo (veljavnost KZ -1 za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje v Republiki Sloveniji, na domači ladji, domačem vojaškem letalu ali civilnem letalu med poletom); • realno načelo (veljavnost KZ-1 za določena kazniva dejanja, storjena v tujini); • aktivno personalitetno načelo (veljavnost KZ-1 za državljana RS, ki stori kaznivo dejanje v tujini); • pasivno personalitetno načelo (veljavnost KZ-1 za tujca, ki stori v tujini kaznivo dejanje zoper Slovenijo ali njenega državljana) • univerzalno načelo (veljavnost KZ-1 za tujca, ki stori v tujini kaznivo dejanje zoper tujo državo ali tujega državljana) • POZOR:posebni pogoji za pregon (14. člen KZ-1) – ločevati je treba med KAZNOVALNO OBLASTJO DRŽAVE in JURISDIKCIJSKO OBLASTJO NJENIH SODIŠČ !! Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 23/stran 70 • Primer št. 29/stran 71 • Primer št. 38/stran 73

5. POJEM IN ELEMENTI KAZNIVEGA DEJANJA • OBJEKTIVNO – SUBJEKTIVNA KONCEPCIJA KAZNIVEGA DEJANJA: • PROTIPRAVNOST: (formalno – materialna koncepcija) NASPROTJE S PRAVOM formalna protipravnost materialna protipravnost nevarnost

6. DOLOČENOST V ZAKONU: • zakonski jezik: splošnost in abstraktnost !! ZNAČILNOSTI KAZENSKOPRAVNIH NORM • Ločimo SPLOŠNE in TIPIČNE kazenskopravne norme v pravno obliko odeta splošna načela in splošna pravila ter pogoji, ki se nanašajo na: 1) splošni pojem kaznivega dejanja; 2) pojem kazenske odgovornosti ter krivde in 3) na pojem kazenskih sankcij. Te norme se nahajajo v splošnem delu KZ-1. tipične kazenskopravne norme so norme posebnega dela KZ, ki vsebujejo opis posameznega kaznivega dejanja (hipotezo in dispozicijo) in kazen zanj. Opis kaznivega dejanja je sestavljen iz zakonskih znakov dejanja. Določitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pa je v funkciji načela zakonitosti.

7. OPIS KAZNIVEGA DEJANJA – ZAKONSKI ZNAKI • Opis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izražen zakonski dejanski stan oziroma “bit kaznivega dejanja”. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoče določeno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oziroma ga subsumirati pod določen zakonski opis kaznivega dejanja/. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja. • Primer: iz opisa kaznivega dejanja odvzema motornega vozila po prvem odstavku 210. člena KZ-1 je mogoče razbrati naslednje zakonske znake: • tuje vozilo; • motorno vozilo; • protipravna uporaba; • namen protipravne uporabe za vožnjo. Drugi del te kazenskopravne norme predstavlja predpisana kazen – to je zapor do dveh let.

8. VRSTE OPISOV KAZNIVIH DEJANJ • Že bežen pregled posebnega dela KZ-1 kaže, da so opisi kaznivih dejanj zelo različni.Primerjajte npr. opisa kaznivih dejanj zlorabe notranje informacije po 1. odstavku 238. člena KZ-1 in kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ-1. Temu primerno v teoriji ločujemo več vrst opisov kaznivih dejanj, in sicer: • enostavne opise, • opisne opise, • alternativne opise in • blanketne opise.

9. ENOSTAVNI OPIS • gre za kratko in jasno določitev prepovedanega ali zapovedanega dejanja. Enostavni opisi kaznivih dejanj ne vsebujejo opisov izvršitvenih dejanj. Primeri enostavnih opisov: • uboj, člen 115/ I KZ-1 – “kdor komu vzame življenje” • povzročitev smrti iz malomarnosti, člen 118 KZ-1 – “kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti” • razžalitev, 158/ I K-1Z - “kdor koga razžali” • itd.

10. OPISNI OPIS • z natančnimi izrazi so v kazenskopravni normi opisani različni aspekti kaznivega dejanja: kdo je lahko storilec, izvršitvena dejanja, kakšna posledica mora nastati in morebitne druge okoliščine, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja. Primeri opisnih opisov: • Spolna zloraba slabotne osebe, 172/ I KZ-1 – “kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno kaznivo dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati”; • Nasilje v družini, 191/ I KZ-1 – “kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom za življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj”; • opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje, 280/ I KZ-1: ”kdor ve, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, pa ga v času, ko se je dalo še preprečiti, ne naznani in je bilo dejanje poskušeno ali dokončano”.

11. ALTERNATIVNI OPIS • v alternativnih opisih kaznivih dejanj je z naštevanjem določenih več možnih opcijskih izvršitvenih načinov ali drugih zakonskih znakov dejanja . Na ta način se z zakonom praviloma omeji krog ravnanj, ki so v okviru posamezne inkriminacije kazniva; izjemoma pa se lahko pusti ta krog tudi odprt, pri čemer je v opisu kaznivega dejanja izrecno navedenih le nekaj zakonskih znakov, na ostale možne situacije pa zakon odkazuje s splošno formulacijo, kot npr. “ in v drugih primerih” – take določbe se razlagajo z uporabo analogije intralegem, pri čemer je poudarek na restirktivni razlagi. Primeri alternativnih opisov: • kršitev moralnih avtorskih pravic, 147/ I KZ-1: “kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti”; • neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, 186/ I KZ-1: “kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj, ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša, ali posreduje pri prodaji ali nakupu,ali kako drugače neupravičeno daje v prometrastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog”

12. BLANKETNI OPIS • Blanketni opis je posebne vrste opis kaznivega dejanja, pri katerem blanketna kazenskopravna norma sama ne daje celotnega opisa kaznivega dejanja, ampak se glede njegovega dela (enega zakonskega znaka) sklicuje na dopolnilno normo z drugega pravnega področja. Z blanketno kazenskopravno normo zakonodajalec olajša določanje prava, otežuje pa uporabo prava. Primeri blanketnih opisov: • povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, 323/ I KZ-1: ”udeleženec v prometu, kis kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometaiz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana” • kršitev pravic iz socialnega zavarovanja, člen 202 KZ-1: ”kdor zavestno ne ravna po predpisih s področja socialnega zavarovanjain s tem koga prikrajša za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji” • zatajitev finančnih obveznosti, 249/ I KZ-1: ”kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačiludavkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek v Republiki Sloveniji ali drugih državah članicah Evropske unije, lažne podatke o pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih, blagu ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti, ali kako drugače preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti, pa obveznosti, ki se jim je izogibal, pomenijo večjo premoženjsko korist.”

13. IZVRŠITVENO RAVNANJE KAZNIVEGA DEJANJA: • človekovo voljno ravnanje! • način izvršitve kaznivega dejanja • čas izvršitve kaznivega dejanja • kraj izvršitve kaznivega dejanja • prepovedana posledica • vzročna zveza

14. VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA NAČIN IZVRŠITVE • Ločimo: STORITVENA (KOMISIVNA) KD OPUSTITVENA (OMISIVNA KD) PRAVA NEPRAVA Storitveni oz. komisivni način izvršitve kaznivega dejanja je podan takrat, kadar storilci z navzven razvidnim aktivnim ravnanjem kršijo prepovedne norme. Storilec stori / naredi nekaj, česar ne bi smel. Opustitveni oz. omisivni način izvršitve kaznivega dejanja pa je podan takrat, kadar je kaznivo dejanje posledica pasivnosti storilca, s čimer storilec ne izpolni dolžnosti iz zapovedne norme. Storilec torej ne stori / ne naredi nečesa, kar bi moral storiti / narediti. Glede na to, kako oziroma kje je določena dolžnost storilca delovati na določen način, ločujemo omisivna kazniva dejanja na prava in neprava.

15. PRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJA so tista,pri katerih je dolžnost delovati oziroma kaj storiti, izrecno določena v posebnem delu Kazenskega zakonika. Prepoznamo jih po tem, da opis kaznivega dejanja vsebuje besede, kot so: “pusti”, “ne pomaga”, “opusti”, “zapusti” ipd. Poiščite nekaj pravih opustitvenih kaznivih dejanj v posebnem delu KZ-1! • NEPRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJA pa so tista, ki pomenijo opustitev dolžnosti preprečiti nastanek prepovedane posledice; torej kršitev garantne dolžnosti. Taka dolžnost je lahko razvidna iz opisa kakega kaznivega dejanja, ali pa tudi ni izrecno določena, iz narave dejanja pa je razvidno, da je dejanje možno storiti tudi z opustitvijo. POZOR! Prava in neprava opustitvena kazniva dejanja se razlikujejo tudi glede vprašanja, kdaj je lahko opustitev kazenskopravno relevanten vzrok za prepovedano posledico! Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 65/stran 79 • Primer št. 83/stran 83

16. ČAS IZVRŠITVE KAZNIVEGA DEJANJA • delavnostna teorija! • Glede na čas izvršitve kazniva dejanja delimo na: • trenutna in trajajoča kazniva dejanja • trajna kazniva dejanja in kazniva dejanja stanja • KRAJ IZVRŠITVE KAZNIVEGA DEJANJA • ubikvitetna teorija! • distančni delikti Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 31/stran 71 • PREPOVEDANA POSLEDICA • Ločimo: • posledična indejavnostnakazniva dejanja • poškodbena in ogrozitvena kazniva dejanja

17. VZROČNA ZVEZA • … je objektivna zveza med izvršitvenim dejanjem in nastalo posledico! Poznamo tri poglavitne teorije o vzročni zvezi, ki se med sabo dopolnjujejo: • teorija o razlikovanju vzrokov in pogojev za nastanek posledice kaznivega dejanja(najbolj splošna teorija, po kateri je relevanten vzrok za posledico le storilčevo osebno ravnanje neposredno pred nastankom prepovedane posledice – vse drugo, npr. ravnanje oškodovanca, tretjih oseb, naravnih sil …, pa so le pogoji za kaznivo dejanje. Vzročno zvezo sprožijo vzroki, pogoji pa ne), • ekvivalenčna teorija oz. teorija condictio sine qua non(kot vzrok prepovedane posledice se šteje vsaka storitev ali opustitev, ki jo kot izvršitveno dejanje določa kazenski zakon, in ki je v kakršnikoli zvezi s prepovedano posledico), • teorija o adekvatni vzročnosti(za vzrok posledice se šteje vsak dejavnik, ki je po človekovih izkušnjah in znanju o naravnih zakonitostih zmožen pripeljati do prepovedane posledice; se pravi dejavnik, ki redoma in praviloma pripelje do prav take posledice).

18. PRETRGANJE VZROČNE ZVEZE Pri vzročni zvezi lahko pride tudi do njenega PRETRGANJA – to se zgodi, ko je nek vzrok že začel delovati v določeni smeri proti prepovedani posledici, ta posledica pa v končni fazi nastane zaradi drugega vzroka, ki prekrije pomen prvotnega vzroka in povzroči posledico neodvisno od njega. Prekinitve vzročnosti izhajajo iz: • delovanja tretjih oseb, ali • delovanja naravnih sil,ali • storitve drugega kaznivega dejanja. • POMEMBNO: v primeru prekinitve vzročne zveze ostane dejanje, ki naj bi bilo prvotni vzrok za prepovedano posledico, PRI POSKUSU; v primerih, ko poskus ni kazniv, pa je kaznivo dejanje zaradi pretrganja vzročne zveze sploh izključeno.

19. OPUSTITEV KOT VZROK PREPOVEDANE POSLEDICE … • … pri PRAVIH OPUSTITVENIH KAZNIVIH DEJANJIH Pri pravih opustitvenih kaznivih dejanjih je posledica praviloma izven zakonskega dejanskega stanu kaznivega dejanja, zato je pri teh kaznivih dejanjih vprašanje vzročnosti drugotnega pomena – storilec odgovarja, četudi bi dokazal, da bi posledica nastala kljub njegovemu dolžnemu ravnanju. • … pri NEPRAVIH OPUSTITVENIH DEJANJIH (gl. 3. odstavek 17. člena KZ-1) Da lahko nepravo opustitev opredelimo kot vzrok prepovedane posledice, je potrebno predhodno ugotoviti naslednje: • ali je v danih okoliščinah obstajala pravna (= iz kakega drugega zakona , iz pravnega posla ipd) dolžnost ravnati na določen način oziroma preprečiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolžnost); • koga je ta garantna dolžnost zavezovala; • ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico; • ali je bila opustitev po svoji moči in učinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot storitev. Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 104/stran 88 • Primer št. 110/stran 89 • Primer št. 112/stran 79

20. OBLIKE KAZNIVIH DEJANJ Ločimo štiri oblike kaznivih dejanj: • TEMELJNO KAZNIVO DEJANJE • KVALIFICIRANO KAZNIVO DEJANJE • PRIVILEGIRANO KAZNIVO DEAJNJE • DELICTUM SUI GENERIS Temeljne oblike posameznega kaznivega dejanja(tudi temeljno kaznivo dejanje) so navadno vsebovane v prvem odstavku člena, ki opisuje to kaznivo dejanje, zajemajo pa najbolj pogoste, tipične in povprečne primere tega kaznivega dejanja. Privilegirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih lažje in je zato zanj zagrožena tudi milejša kazen.

21. Kvalificirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih težje in je zato zanj zagrožena tudi strožja kazen. Pri kvalificiranem kaznivem dejanju mora biti podan storilčev naklep do vseh znakov kaznivega dejanja! POZOR!Od kvalificiranega kaznivega dejanja je potrebno ločevati kazniva dejanja, kvalificirana s hujšo posledico!! • Delicumsuigeneris(tudi “delikt svoje vrste” oziroma posebno kaznivo dejanje) pa je dejanje, pri katerem je eden ali več zakonskih znakov glede na temeljno obliko kaznivega dejanja določnih tako, da dobi dejanje zaradi njih drugačno naravo ali drugačen pomen. Za preverjanje razumevanja snovi: • Analizirajte oblike kaznivega dejanja goljufije iz vseh odstavkov 211. člena KZ-1!

22. VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA STORILCA • Ločimo: • splošna kazniva dejanja (delictacommunia) • posebna kazniva dejanja (delictapropria) prava neprava Za preverjanje razumevanja snovi: • Katero izmed naslednjih kaznivih dejanj je splošno, katero je pravi delictumpropriumin katero nepravi delictumproprium? Obrazložite! • kaznivo dejanje razžalitve po 1. odstavku 158. člena KZ-1; • kaznivo dejanje opustitve zdravstvene pomoči po 178. členu KZ-1; • neupravičena osebna preiskava po 2. odstavku 136. člena KZ-1.