1 / 83

GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ SREDNJEŠOLCEV

GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ SREDNJEŠOLCEV. dr. Marjeta Kovač dr. Janko Strel dr. Gregor Jurak dr. Gregor Starc dr. Bojan Leskošek dr. Maja Bučar Pajek dr. Mojca Doupona Topić Fa kulteta za šport Katedra za šolsko športno vzgojo 2007. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE.

verda
Download Presentation

GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ SREDNJEŠOLCEV

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ SREDNJEŠOLCEV dr. Marjeta Kovač dr. Janko Strel dr. Gregor Jurak dr. Gregor Starc dr. Bojan Leskošek dr. Maja Bučar Pajek dr. Mojca Doupona Topić Fakulteta za šport Katedra za šolsko športno vzgojo 2007

  2. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE • Adolescenca – najburnejše obdobje v človekovem življenju. • Pri fantih običajno traja od 10. do 22. leta, pri dekletih pa od 10. do 19. leta (Malina  Bouchard, 1991; Pangrazi  Darst, 1997). • Obdobje pubertete je pri fantih daljše; dekleta tako fiziološko kot socialno prej dozorijo. • Zunanji videz deklet se bolj spremeni kot zunanji videz fantov (Malina in Bouchard, 1991).

  3. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE • Dekleta dosežejo 98% svoje odrasle višine pri 16. letih, končna višina pa je dosežena pri 18. letih (Payne in Isaacs, 1995). • V povprečju pridobijo od 10. do 19. leta 15,75 kg telesne teže (Payne in Isaacs, 1995).

  4. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE • Fantje dosežejo končno višino med 20. in 21. letom (Payne in Isaacs, 1995). • V povprečju pridobijo od 10. do 22. leta 20,25 kg telesne teže (Payne in Isaacs, 1995). • Med 16. in 19. letom fantje v Sloveniji zrastejo v povprečju nekaj več kot 3 cm in pridobijo nekaj več kot 5 kg telesne mase (Strel et al., 2003; Strel, Kovač,  Rogelj, 2006).

  5. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE • V pozni puberteti prihaja pri dekletih do stagnacije ali celo upada v nekaterih kazalnikih motoričnega razvoja, posebej v splošni vzdržljivosti (Brettschneider in Naul, 2004; Kondrič, 2000; Kovač, 1999; Strel, Kovač in Rogelj, 2005) • Za razliko od deklet se rezultati fantov v testih motoričnih sposobnostih v srednji šoli s starostjo izboljšujejo (Brettschneider  Naul, 2004; Kondrič, 2000; Kovač, 1999; Strel, Kovač,  Rogelj, 2005a).

  6. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE • Različni raziskovalci ugotavljajo, da se v zadnjih desetletjih pri mladih izboljšujejo predvsem rezultati v testih, ki merijo hitro moč nog in vzdržljivost v moči trebušne muskulature. • Slabšajo se rezultati v testih, ki merijo vzdržljivost v moči rok in tekaške sposobnosti (Nupponen & Huotari, 2002; Rychtecky, 2004; Strel et al., 2003; Strel, Kovač,  Jurak, 2004; Westerstahl, 2003, v Brettschneider  Naul, 2004).

  7. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE • Obdobje adolescence je obdobje egocentričnosti (Himberg, Hutchinson, Roussell, 2003). • Svojo individualnost mladostniki izražajo tudi s posebnim oblačenjem, obutvijo, frizuro. • V čustvenem razvoju večkrat prevladuje izražanje ekstremnih čustev (Caissy, 1994). • V ospredje stopa predvsem pri dekletih osredotočenost na zunanji izgled, ki zaradi vpliva mode zahteva vitko telo, in zaskrbljenost nad tem, kaj drugi mislijo o njih (Caissy, 1994). • Pri številnih dekletih (5 do 10%) se pojavljajo tudi motnje hranjenja (Himberg, Hutchinson in Roussell, 2003; Strel, Kovač in Rogelj, 2006).

  8. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE Spremembe v preživljanju prostega časa: • dekleta so manj gibalno aktivna od fantov (Brettschneider in Naul, 2004; Jurak idr., 2003; Riddoch idr., 2003; Woodfield idr., 2002) • obseg prostočasne gibalne aktivnosti se z naraščanjem starosti postopno zmanjšuje (Currie idr., 2004; Engström, 2002; Patriksson, Augustsson, Eriksson & Stråhlmann, 2003, v Brettschneider in Naul, 2004, Jurak idr., 2003)

  9. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE • European Youth Heart Study navaja, da v devetem letu starosti samo nekaj odstotkov otrok ne dosega priporočene dnevne gibalne aktivnosti, v petnajstem letu pa je takšnih že skoraj 20% fantov in 40% deklet (Riddoch et al., 2004).

  10. ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE Spremembe v preživljanju prostega časa: • upad gibalne dejavnosti glede na starost - 3% letno pri fantih in kar 7% pri dekletih (Brettschneider in Naul, 2004) • delež srednješolcev, ki se med poletnimi počitnicami ne ukvarjajo z nobeno športno dejavnostjo, se je povečal z 10,6% leta 1993 na 15,2% leta 2004 (Jurak idr., 2003; Strel, Kovač in Jurak, 2004)

  11. Primerjava pogostosti športne aktivnosti med poletnimi počitnicami glede na starost(Jurak idr., 2003)

  12. KAJ VPLIVA NA GIBALNO UČINKOVITOST • Predvsem količina in intenzivnost športne/gibalne dejavnosti. • Telesna (gibalna) dejavnost – širši pojem (vsakršno gibanje, npr. hoja po stopnicah, vrtnarjenje, gospodinjska opravila …) • Športna dejavnost – ukvarjanje z dejavnostmi, ki imajo značaj športa

  13. Gibalno dejavnost pogojujejo trije dejavniki(model Sallis & Owen, 1999):

  14. KAJ VPLIVA NA GIBALNO DEJAVNOST Med temi dejavniki obstajajo pomembne interakcije: • Tako so mladi, ki so motorično učinkovitejši, tudi bolj gibalno dejavni (Jurak e tal., 2003). • Poznano je tudi, da so mladi iz družin z nižjim socialnim statusom manj telesno dejavni in se v manjši meri ukvarjajo s športom v prostem času. • Na količino prostočasne gibalne dejavnosti pomembno vpliva predvsem stopnja izobrazbe staršev (Crespo, Ainsworth, Keteyian, Heath, & Smit, 1999; Jurak et al., 2003; Jurak, 2006; La Torre et al., 2006; Lowry, Kann, Collins, & Kolbe, 1996; Woodfield et al., 2002). Pri tem je pomembnejša izobrazba mater.

  15. KAJ VPLIVA NA GIBALNO DEJAVNOST • Danes govorimo predvsem o sedečem življenjskem stilu mladih. • Tudi v Sloveniji življenjski stil številnih mladih danes vključuje predvsem »sedeče« dejavnosti, kot so »surfanje« po internetu, telefoniranje, igranje računalniških iger in gledanje televizije (Jurak, 2006).

  16. SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE • V Sloveniji ni obvezno. • Po obveznem devetletnem šolanju se več kot 95% populacije vpiše v enega od srednješolskih programov. • Šolanje poteka v javnih in zasebnih šolah. • Povprečen Slovenec ima danes srednješolsko izobrazbo. • (Neprestano) poteka prenova srednješolskih programov.

  17. KAM PO OSNOVNI ŠOLI

  18. ŠTEVILO SREDNJIH ŠOL • šolsko leto 2004/2005 142 srednjih šol - 136 javnih in 6 zasebnih. • v javne šole za srednješolsko izobraževanje je bilo vpisanih 99 839, v zasebne pa 2 039 dijakov (Statistične informacije, 2006).

  19. VPIS V POSAMEZNE VRSTE PROGRAMOV

  20. RAZLIKE MED MLADIMI • Povečuje se vpis v gimnazijske programe in zmanjšuje vpis v poklicne programe. • Vpis deklet je večji v gimnazijske programe, vpis fantov pa v poklicne programe. • Dekleta so učno uspešnejša od fantov, tako v splošnem učnem uspehu, pri prehodnosti med razredi kot maturi. (Statistične informacije, 2006; Peček, Čuk, & Lesar, 2006).

  21. RAZLIKE MED MLADIMI • Ugotavljamo tudi, da se v zadnjih letih manjšajo razlike med spoloma (tako pri mladih kot pri odraslih): - v času, ki ga fantje in dekleta namenjajo športni dejavnosti, in to v prid deklet; - prav tako pa v zadnjih desetih letih dekleta v prostem času ukvarjajo z vse bolj podobnimi športi kot fantje, - vse bolj pa so si tudi podobni motivi, zaradi katerih se ukvarjajo s športom (Jurak, 2006; Strel, Kovač, & Jurak, 2004). - Srednješolke so v povprečju osmih motoričnih testov med leti 2000 in 2005 izboljšale svoje rezultate za 0,52%, pri fantih pa so se ti poslabšali za 0,26% (Strel, Kovač & Rogelj, 2006).

  22. RAZLIKE MED MLADIMI • Poznano je, da se srednješolci, ki obiskujejo različne tipe šolskih programov, med seboj razlikujejo v: - motorični učinkovitosti (Strel, Kovač & Rogelj, 2005; Westerstahl, 2003), - akademskih dosežkih, - socio-kulturnih dejavnikih okolja, v katerem živijo, - posebej pa še po stopnji izobrazbe njihovih staršev (Gabrijelčič Blenkuš, 2001; Peček, Čuk, & Lesar, 2006).

  23. RAZLIKE MED MLADIMI Slovenska raziskava: • Srednješolci se vpisujejo v različne programe v največji meri glede na socialni status družine, iz katere prihajajo (Peček, Čuk, Lesar, 2006). • Avtorji navajajo, da se razlike med učenci, ki izhajajo iz izobrazbe njihovih staršev, ohranjajo tudi pri vpisu v srednjo šolo: otroci staršev z nižjo izobrazbo se vpisujejo v krajše srednješolske programe, otroci staršev z višjo izobrazbo pa v časovno daljše programe.

  24. RAZLIKE MED MLADIMI • Poznano pa je, da je v obdobju odraslosti vrsta in pogostost športne dejavnosti v največji meri odvisna od izobrazbe in socialnega statusa posameznika; tako ugotavljamo, da se višje izobraženi, ki se uvrščajo v višji socialni sloj, statistično značilno pogosteje ukvarjajo s športom v prostem času (Kovač, Doupona Topič, Bučar Pajek, 2005).

  25. OBVEZNA ŠPORTNA VZGOJA

  26. KOLIKO ŠPORTNE DEJAVNOSTI • Žal je obvezna športna vzgoja v šolah za velik del mladih v Sloveniji edina športna dejavnost, ki se je udeležujejo. To posebej velja prav za mlade, ki obiskujejo poklicne šole (Jurak et al., 2003). • V Sloveniji poteka prenova srednješolskega izobraževanja, ki predvideva manjše tedensko število ur športne vzgoje (težnja, ki je opazna tudi drugod v Evropi - Hardman, 2002).

  27. KOLIKO ŠPORTNE DEJAVNOSTI • Največji paradoks prenove je zmanjševanje števila ur tistim, ki jim je obvezna športna vzgoja edina telesna dejavnost v tem obdobju. • Zgledi sveta kažejo na nevarnost tudi pri prenosu obveznih ur v izbirni del programa (zgledi Avstralije, Kanade)

  28. CILJI RAZISKAVE(Kovač, Leskošek, Strel, 2006) • analizirati, kakšne so razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih srednješolcev in srednješolk, ki obiskujejo različne izobraževalne programe • če obstajajo statistično značilne razlike, kaj skupine najbolj loči glede na spol in glede na šolski program

  29. MERJENCI

  30. MERSKE SPREMENLJIVKE • Podatki športnovzgojnega kartona za šolsko leto 2004 / 2005 • osnovna statistika, analiza variance, t-test, diskriminantna analiza

  31. REZULTATI – TELESNA VIŠINA • dekleta v srednji šoli sicer še zrastejo, a je prirastek minimalen(gimnazija 0,8 cm, srednjetehnično izobr. 0,7 cm in poklicno izobraževanje 0,5 cm) • Razlike med skupinami so statistično značilne(absolutno celo 2 cm) • Rast je dedno pogojena, a nanjo vplivajo tudi socio-ekonomski dejavniki(dekleta iz poklicnih šol prihajajo iz socialno-šibkejših družin)

  32. REZULTATI – TELESNA VIŠINA • Fantje: Gimnazijci so višji od drugih dveh skupin (povprečno za 2 cm). • Razlike med skupinami so statistično značilne. • Vse tri skupine dijakov v srednji šoli še pridobijo na telesni višini (nekaj več kot 2 cm).

  33. REZULTATI – TELESNA TEŽA • Dekleta pridobijo na telesni teži (v gimnaziji za 1,1 kg, v srednjetehničnem izobraževanju za 1,2 kg, v poklicnem pa za 1,3 kg). • Razlike med skupinami so statistično značilne, razen pri 17. letnicah (p=. 012)

  34. REZULTATI – TELESNA TEŽA • Fantje: Ni razlik v telesni teži med različnimi programi. • V treh letih pridobijo nekaj več kot 3 kg.

  35. REZULTATI – PODKOŽNO MAŠČEVJE • Količina podkožnega maščevja padas starostjo pri gimnazijkah in srednje tehničnem izobraževanju, ne pa pri poklicnem • Najmanj podkožnega maščevja imajo gimnazijke (statistično značilne razlike z obema drugima skupinama, ni pa razlik med drugima dvema skupinama)

  36. REZULTATI – PODKOŽNO MAŠČEVJE • Količina podkožnega maščevja padas starostjo pri vseh treh skupinah. • Najmanj podkožnega maščevja imajo pri 17. in 18. letih gimnazijci.

  37. REZULTATI – ATV • Težko je pojasniti razlike v telesni višini, saj je ta dedno pogojena (Mišigoj-Duraković  Medved, 2003). • Na rast vpliva tudi razpoložljivost energijskih snovi in izločanje rastnega hormona (GH -growth hormon) ter drugih anabolnih hormonov (Mišigoj-Duraković & Medved, 2003). • Wright (1987) navaja, da se otroci iz družin z višjim socialnim statusom razvijajo in rastejo hitreje od tistih, ki živijo v družinah z nižjim socialnim statusom.

  38. REZULTATI – ATV • Dijaki poklicnega izobraževanja prihajajo iz okolja, kjer imajo starši nižjo izobrazbo (Peček, Čuk, & Lesar, 2006), s tem pa tudi nižje dohodke (Kovač, Starc in Doupona Topič, 2005). • Po podatkih Gabrijelčič Blenkuš (2000; 2001) se ti dijaki prehranjujejo manj kakovostno in bolj neredno od dijakov, ki obiskujejo štiriletne izobraževalne programe.

  39. REZULTATI – ATT IN AKG • Dijaki se na splošno prehranjujejo slabše kot osnovnošolci: nimajo ustaljenega prehranjevalnega ritma, opuščajo predvsem zajtrk, dekleta pa tudi večerjo (Gabrijelčič Blenkuš, 2000). • Na splošno se dekleta prehranjujejo bolj zdravo od fantov (zaužijejo več mleka in mlečnih izdelkov ter več sadja in zelenjave). • Najbolj izstopajo dijaki poklicnih šol, katerih obroki so tudi najslabše kakovosti (Gabrijelčič Blenkuš, 2000). Zanje je značilno, da imajo manj znanja o zdravem prehranjevanju, bolj pogosto kadijo, niso zadovoljni s svojo telesno težo, manj so telesno dejavni, dekleta pa ponoči še manj spijo.

  40. REZULTATI – ATT IN AKG • Vse to povzroča enega največjih problemov sodobnega sveta – povečano telesno težo in debelost. • Paradoks sodobnega sveta: Povečana telesna teža in debelost sta v razvitih državah značilnost siromašnejšega dela prebivalstva (Currie et al., 2004).

  41. TELESNA TEŽA – PROBLEM DANAŠNJEGA SVETA Odstotki povprečnih sprememb telesnih značilnosti otrok in mladine od 7. do 19. leta starosti v obdobju med 1990 in 2000

  42. REZULTATI – ATT IN AKG Evropske raziskave (Brettschneider in Naul, 2004; Currie et al. (2004) kažejo, da so prehranjevalne navade adolescentov statistično značilno različne med različnimi socialnimi skupinami: - Odstotek optimalnih prehranjevalnih navad je značilno višji pri mladih iz družin z višjim socialnim statusom. - Otroci iz tistih družin, kjer imajo starši nižjo stopnjo izobrazbe, se prehranjujejo s hrano slabše kakovosti kot otroci iz družin staršev z višjo izobrazbo.

  43. REZULTATI – ATT IN AKG - Slabše prehranjevalne navade imajo tudi otroci, katerih starši so prekomerno težki in gibalno neaktivni. - Številne raziskave v Ameriki in zahodni Evropi kažejo, da imajo otroci iz družin priseljencev, posebej tisti, ki pripadajo drugim kulturam, slabše prehranjevalne navade.

  44. ITM (fantje in dekleta od 6. do 20. leta v letih 1986 – 2006) Vir: Strel, Kovač, Leskošek, 2007

  45. GIBALNI RAZVOJ - DEKLETA • Najboljše rezultate v vseh starostnih obdobjih dosegajo gimnazijke, prav tako pa so rezultati dijakinj srednje-tehničnega izobraževanja boljši od rezultatov dijakinj, ki obiskujejo poklicno izobraževanje (razlike so statistično značilne v vseh testih in med vsemi starostnimi skupinami).

  46. GIBALNI RAZVOJ - DEKLETA • S starostjo se rezultati v največji meri predvsem pri gimnazijkah zboljšujejo, nekoliko bolj pa varirajo pri poklicnih šolah. • Izstopata le oba teka, saj so v vseh treh izobraževalnih programih rezultati vsako leto slabši, in test dotikanje plošče z roko, kjer se rezultati vsako leto izboljšujejo.

  47. KAJ NAJBOLJ LOČI POSAMEZNE SKUPINE DEKLET(Vir: Kovač, Strel, Jurak, 2006) • Diskriminantna analiza (dve diskriminantni funkciji) • V vseh starostnih skupinah prva funkcija najbolje loči skupino gimnazijk od skupine dijakinj poklicnih šol, druga diskriminantna funkcija pa skupino dijakinj srednjetehniškega izobraževanja od skupine dijakinj poklicnega izobraževanja.

  48. KAJ NAJBOLJ LOČI POSAMEZNE SKUPINE DEKLET • Prvo diskriminantno funkcijo lahko glede na prevladujoč vpliv motoričnih testov poimenujemo motorična učinkovitost. • Drugo diskriminantno funkcijo, ki glede na prvo funkcijo pojasnjuje le majhen del variance, dobro opredeljujejo le mere voluminoznosti telesa. • Vse tri skupine v vseh starostih najbolj ločijo testi dotikanje plošče z roko, dvig trupa, poligon nazaj in tek na 600 metrov.

  49. KAJ NAJBOLJ LOČI POSAMEZNE SKUPINE DEKLET • Rezultat je odvisen od sposobnosti za hitro spreminjajočo se vključevanje sinergistov in antagonistov (hitrost prenosa informacij), osebnega ritma in vzporedne obdelave informacij oziroma odrejene ravni delovanja intelektualnih potencialov za percepcijo, analiziranje in korigiranje gibanja.

  50. KAJ NAJBOLJ LOČI POSAMEZNE SKUPINE DEKLET • Obstajajo številni raziskovalni rezultati o nizki do srednje visoki korelaciji med inteligentnostjo in izvajanjem motoričnih nalog, katerih značilnost so informacijska kompleksnost in nenavadna gibanja v nalogi.

More Related