Download
1 / 26
851 likes | 4k Views
P R A Z G O D O V I N A. Prazgodovina je obdobje pred več kot 6 milijoni let. Traja od časa, ko so se pojavili najstarejši predniki človeka pa do izuma pisave okoli leta 3000 pred našim štetjem. RAZVOJ ČLOVEKA.
E N D
Prazgodovina je obdobje pred več kot 6 milijoni let. Traja od časa, ko so se pojavili najstarejši predniki človeka pa do izuma pisave okoli leta 3000 pred našim štetjem.
RAZVOJ ČLOVEKA Zadnja živalska oblika pred nastankom človeka je bil AVSTRALOPITEK ali južna človeku podobna opica (Lucy). Avstralopitki so živeli pred 3,5 miliioni let. • Avstralopitkova lobanja Najstarejše ohranjeno okostje – poimenovano Lucy
Prvi človek se je pojavil med 2 in 1.5 milijoni let, ko se je iz človečnjakov razvil HOMO HABILIS ali SPRETNI ČLOVEK. Živel je v vzhodni Afriki ( v Keniji ).
Njegovo življenje so proučevali na podlagi najdb v Tanzaniji in južni Afriki . Našli so mnogo kamnitega orodja, o katerem domnevajo, da ga je naredil Homo habilis. Telesne značilnosti so mu omogočale hitro premikanje. Visok je bil približno 1,40 m.
POKONČNI ČLOVEK ali latinsko HOMO ERECTUS je živel tudi izven Afrike. Njegove ostanke so našli na ozemlju današnje Kitajske, Izraela in na otoku Javi. Najstarejše najdeno okostje iz Afrike je staro 1,9 milijona let. Hodil je vzravnano. Po najdbah sodeč, je živel predvsem na tleh. V savani je nabiral rastlinske plodove, prehranjeval pa se je tudi z mesom. Pri iskanju in pripravi hrane je uporabljal kamnito orodje.
NEANDERTALEC je dobil ime po najdbišču Neandertal v Nemčiji. Najstarejše najdeno okostje je staro 150.000 let. Živel je v času, ko je bila v Evropi ledena doba. • Lobanja neandertalca najdena l. 1908 v Franciji
Imel je močne kosti, masivno ter štrlečo lobanjo in gibljiv vrat. Bil je nizke rasti, čokat, noge je imel kratke in mišičaste.
O njihovem življenju govori tudi naluknjana kost, najdena v jami Divje Babe nad Reko. Arheologi menijo, da je bila to piščalka. Predstavljamo si lahko, kako je sedel ob ognju in igral na piščalko. Izumrl je pred približno 27.000 leti. Vzroki za izumrtje so še vedno uganka. Piščal, najdena v jami Divje babe,starost najmanj 45.000 let.
Bil je izredno spreten lovec, ki je znal upleniti tudi veliko žival kot je jamski medved ali dlakav nosorog. Živali ni uporabljal le za hrano ampak tudi za kožo iz katere je izdelal preprosto obleko. Obleka ga je varovala pred mrazom, saj so temperature dosegle tudi do – 40 stop. C.
HOMO SAPIENS ali POKONČNI, PAMETNI ČLOVEK je živel v obdobju otoplitve pred 350.000 do 200.000 leti. Živel je v srednji in severni Evropi, v podobnih vremenskih razmerah kot živimo danes. Živel je kot lovec in nabiralec, ki si je pri lovu pomagal z uporabo kamnitega orodja, pestnjakov. Poleg teh je uporabljal tudi še kamnite nože in strgala, lesene gorjače in lesena v ognju utrjena kopija. Poznal je še tudi preproste geometrijske like.
KAMENA DOBA Je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna. Uporabljali so tudi les, kosti in druge materiale, a je bil med temi najbolj primeren ravno kamen, ker je zdržal največ časa in je bil preprost za uporabo.
Posamezni deli kamene dobe se imenujejo: Stara kamena doba ali paleolitik Srednja kamena doba ali mezolitik Mlajša kamena doba ali neolitik
Paleolitik je najstarejše in najdaljše obdobje predzgodovine, za katerega je značilna uporaba ognja, lov in nabiranje hrane. Začel se je pred 3,5 milijoni let p.n.š., končal pa pred približno10000 let pr. n. št.
Ljudje so živeli v jamah, ukvarjali so se z lovom in nabiralništvom. Nastajala je delitev med spoloma – moški so se ukvarjali z lovom, ženske pa z nabiralništvom, ognjem in otroki. Uporabljali so preprosto kamnito orodje (pestnjak), razvila so se kamnita rezila in koščeno orodje. Zaradi varnosti in večjega uspeha pri lovu so se lovci združevali v skupine ali horde.
Mezolitik se je začel na Bližnjem vzhodu pred deset tisoč leti. Ljudje so se še vedno preživljali z lovom in nabiralništvom, ljudstva ob rekah in morju pa se ukvarjajo tudi z ribištvom (čoln drevak, trnek, harpuna, ribiške mreže...). Udomačili so prvo žival, volka.
Neolitik je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike. V tem času so nastajala stalna bivališča ob rekah, morjih. Ob koncu ledene dobe je nastopila otoplitev in izumrle so mnoge ledenodobne živali. Začeli so uporabljati prva prevozna sredstva - čoln drevak. Ljudje so se začeli deliti na poljedelce in živinorejce. Zaradi večje varnosti so se ljudje začeli združevati v skupnosti - rod, rodovna skupnost, pleme. Začel se je tudi razvoj obrti: lončarstvo, tkalstvo, krznarstvo, usnjarstvo,izdelovanje nakita,...
Ljudje so kasneje naleteli na kovino. To obdobje imenujemo obdobje kovin. DOBE KOVIN se delijo na: Bakreno dobo Bronasto dobo Železno dobo Situla iz Vač iz železne dobe
Bakrena dobaje izraz za obdobje v prazgodovini, ki je v Sloveniji trajalo med leti 2000 in 1800 pr.n. št. Za to obdobje je značilno: uporaba bakra obdobje mostiščarstva in koliščarstva v Sloveniji poselitev Ljubljanskega barja metalurška in tesarska dejavnost delitev dela
Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij, v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Železna doba 4.000 pr. n. št na področju Male Azije zaradi trdote prevlada železo; začeli so ga ulivati v kalupe.
Viri: Prazgodovina, CD zgoščenka, Svarog, izobraževalni zavod Maribor, 2007 Nougier, Louis – Rene, V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989 - Fotografije iz ogleda Parka Dinozavrov ( Sryrassic park, maj 2007 ) Fotografije iz prikaza življenja ljudi v prazgodovinski naselbini ( Turistično društvo Razkrižje, maj 2007 ) Ogled Narodnega muzeja v Ljubljani, januar 2008
