Razvojno načrtovanje v Sloveniji

1. Predstavitev spremljanja programskega proračuna po ciljih in kazalnikihJana Poljak, Klavdija Mihelj-Korenika

2. Razvojno načrtovanje v Sloveniji Trenutno v Sloveniji veljavnih približno 80 strategij, resolucij programov in akcijskih načrtov, vsaj 18 jih je v pripravi za obdobje do leta 2020. Leta 2009 je bila pripravljena analiza povezanosti vsebin in ciljev posameznih strategij z javnofinančnimi izdatki; v več primerih so postavljeni cilji neusklajeni s finančnimi vlaganji  postavitev klasifikacije politik s programi, podprogrami in ukrepi ter projekti Med posameznimi sektorskimi dokumenti so tudi neusklajeni in nasprotujoči si cilji. CILJ: Krovni strateški dokument – Strategija razvoja Slovenije Izvedbeni dokument: Državni program razvojnih politik Drugi razvojni in izvedbeni dokumenti ZAVEZE: Nacionalni cilji EU2020 PODLAGA: Zakon o razvojnem načrtovanju, Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja

3. Vodenje in koordiniranje nacionalnih politik • Finančna kriza – potrebe po spremembah v koordinaciji in vodenju nacionalnih politik in spremljanju izvajanja in doseganja zastavljenih ciljev (spopadamo se z relativno visokim javnim dolgom in višanjem proračunskega primanjkljaja) • Razvojne politike se izvajajo z razvojnimi dokumenti, ki pa so lahko učinkovito izvedene le, če so v njih navedeni ukrepi povezani s sredstvi in ustreznimi učinki • Zato smo pristopili k bolj celovitem razvojnem načrtovanju - t.j. k ciljem usmerjen proračun (programski proračun) TO JE ODGOVOR na vprašanje kako učinkoviteje porabiti omejena proračunska sredstva za doseganje ciljev in uresničevanje prednostnih nalog. • Pri pripravi proračuna smo sledili ciljem po različnih ravneh (glej slika sistem ciljev in kazalnikov) – pri pripravi vseh nadaljnjih razvojnih dokumentov bo potrebno vztrajati, da pripravljavci uporabijo enako strukturo

4. Namen programskega proračuna • V Sloveniji še vedno premalo spremljamo koliko finančnih sredstev je bilo porabljenih za posamezen program, premalo je govora o racionalizaciji, ocenjevanju učinkovitosti in uspešnosti • Pri programskem proračunu načrtovanje izdatkov neposredno povežemo s cilji in dejavnostmi za dosego teh ciljev • Fokus proračuna se premika od vložkov (koliko denarja lahko dobim za program) k merjenju rezultatov (kaj lahko dosežem z denarjem). Namen je torej: IZBOLJŠATI UČINKOVITOST. • K rezultatom usmerjen proračun prinese jasnejšo sliko kje smo, kaj smo si začrtali in kam želimo

5. Slika: Prikaz programske klasifikacije Vir: Navodila za pripravo proračuna 2010

6. Programska klasifikacija • Je osnova za uvedbo k rezultatom usmerjenega proračna, ker pove na katerih politikah, programih in podprogramih država izvaja svoje naloge in pojasnjuje ZAKAJ se porabljajo finančna sredstva, kateri cilji iz strateških in drugih operativnih dokumentov se zasledujejo (definira kazalnike spremljanja) • Nova programska klasifikacija opredeljuje 16 politik, 80 splošnih ciljev, 330 specifičnih ciljev, 597 rezultatov in 1905 neposrednih učinkov (v povprečju imamo 1-10 splošnih ciljev na politiko, 1-30 specifičnih ciljev na program, 1.25 rezultatov na podprogram) • Večina kazalnikov splošnih, specifičnih ciljev in rezultatov je za obdobje do leta 2014 (za 4 leta). Neposredni učinki pa predvidevajo obvezno vrednotenje za prihodnji dve leti • 60% ciljev ima opredeljen 1 kazalnik, 20% ciljev ima po 2 kazalnika, preostalih 20% pa 3 kazalnike in več • Sistem kazalnikov je umeščen v informacijski sistem za pripravo proračuna (Sappra)

7. Slika: Hierarhija ciljev, nova struktura Vir: Ministrstvo za finance in Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve

8. Slika: Prikaz hierarhije ciljev in kazalnikov Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve

9. Poskus strukture ciljev in kazalnikov z agregacijo učinkov

10. Tematska koordinacija • PAMETNA RAST (Podjetništvo in spodbujanje konkurenčnosti, Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba, izobraževanje, kultura) • 650 podprtih projektov s področja subvencij za nakup tehnološke opreme in garancij • 980 podprtih regionalnih projektov • 250 podprtih mladih raziskovalcev • Spodbude za večjo mobilnost študentov (850) in profesorjev (15) • VKLJUČUJOČA RAST (Trg dela, Socialno varstvo, Zdravstveno varstvo) (strukturni ukrepi: zdravstvena reforma, zakon o delovnih razmerjih)  26.000 upravičencev za nadomestilo za brezposelnost  20.00 oseb vključenih v aktivno politiko zaposlovanja  50.000 vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja  83.000 prejemnikov denarne socialne pomoči  40.000 prejemnikov otroških dodatkov • TRAJNOSTNA RAST (Promet, Energetika, Okoljska in prostorska politika)  30km nove železniške infrastrukture  70km razvojnih osi  projekti za trajnostno rabo voda  povečano pridobivanje in izkoriščanje obnovljivih virov

12. Nadaljnje delo… • Potrebno je vsebinsko in kakovostno dograditi sistem kazalnikov • Ciljev je včasih preveč, niso jasno definirani, vprašanje ali so pravi (povezanost s strategijami in razvojnimi dokumenti, ki so že sprejeti oz. še bodo sprejeti) • Vloga SVREZ: priprava poročila o učinkovitosti (v skladu z zgornjim nivojem ciljev in kazalnikov) • Enotna evidenca kot analitično orodje za pripravo poročil o učinkovitosti • Programski proračun lahko deluje le, če ga sprejmejo najvišji politični vrhovi, kot tudi zadnji birokrat v verigi priprave in izvrševanja proračuna