Download
stanje prehranjenosti v sloveniji irena sedej prehranska svetovalka n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Stanje prehranjenosti v Sloveniji Irena Sedej, prehranska svetovalka PowerPoint Presentation
Download Presentation
Stanje prehranjenosti v Sloveniji Irena Sedej, prehranska svetovalka

Stanje prehranjenosti v Sloveniji Irena Sedej, prehranska svetovalka

525 Views Download Presentation
Download Presentation

Stanje prehranjenosti v Sloveniji Irena Sedej, prehranska svetovalka

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. Stanje prehranjenosti v SlovenijiIrena Sedej, prehranska svetovalka OŠ Log-Dragomer, 15. januar 2009

  2. Iz vsebine: • DEJAVNIKI TVEGANJA IN VAROVALNI DEJAVNIKI ZA RAZVOJ KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI V POVEZAVI S PREHRANO • PREHRANSKE NAVADE SLOVENCEV • ZDRAVSTVENO STANJE POVEZANO Z NEZDRAVIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM NA PODROČJU AKUTNIH IN KRONIČNIH OBOLENJ V SLOVENIJI • KAZALCI ZA PRIHODNOST • KORAKI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

  3. DEJAVNIKI TVEGANJA IN VAROVALNI DEJAVNIKI ZA RAZVOJ KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI V POVEZAVI S PREHRANO Razdelimo jih lahko na tri glavne skupine: • nespremenljivi dejavniki (spol, starost, posameznikova genetska nagnjenost k razvoju določenih bolezni), • vedenjski dejavniki (kajenje, prehrana, alkohol, telesna dejavnost) in • dejavniki socialnega okolja (preplet socialno ekonomskih, kulturnih in okoljskih parametrov – spremembe tehnologij priprave in predelave hrane, spremenjene prehranjevalne navade, prehranjevanje izven doma…). Tudi patološka stanja, kot so debelost, sladkorna bolezen, motnje v metabolizmu lipidov ali visok krvni tlak, prištevamo med dejavnike tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.

  4. WHO poročilo 2003 • Pripravili so povzetek s stopnjo dokazljivosti tveganja ali varovalnega učinka posameznega hranila za debelost, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja (BSO), raka, zobne bolezni in osteoporozo. • Npr.: Nasičene maščobne kisline verjetno povečujejo (P↑) tveganje za diabetes tipa 2 in zagotovo povečujejo (C↑) tveganje za BSO.

  5. 7. KLJUČNIH DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA RAZVOJ KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI Vedenjski dejavniki oz. NEZDRAV ŽIVLJENSKI SLOG: • nezdrava prehrana (znižan vnos zelenjave in sadja), • nezadostna telesna aktivnost, • kajenje, • alkohol. Fiziološki dejavniki: • zvišan krvni tlak • zvišan holesterol v krvi • zvišan ITM. ključni vzroki nastanka in napredovanja

  6. Najpomembnejše kronične nenalezljivih bolezni • bolezni srca in ožilja, • sladkorna bolezen (tip 2), • nekatere vrste raka, • nekatera kronična pljučna obolenja, • debelost • osteoporoza ter • druge boleznimišično-kostnega sistema.

  7. Shematski prikaz delovanja skupnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni (KNB)

  8. Iz vsebine: • DEJAVNIKI TVEGANJA IN VAROVALNI DEJAVNIKI ZA RAZVOJ KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI V POVEZAVI S PREHRANO • PREHRANSKE NAVADE SLOVENCEV • ZDRAVSTVENO STANJE POVEZANO Z NEZDRAVIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM NA PODROČJU AKUTNIH IN KRONIČNIH OBOLENJ V SLOVENIJI • KAZALCI ZA PRIHODNOST • KORAKI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

  9. Razvade Slovencev • V Sloveniji se zdravo inpretežno zdravo prehranjuje le 22,9 % ljudi, • skoraj 60 %odraslih prebivalcev ni redno dnevno telesno dejavnih, • poleg tega še kadimo in uživamo preveč alkohola.

  10. Prehranske raz(na)vade Slovencev - 1. del Stanje v Sloveniji - odrasli: • premalo dnevnih obrokov, neustrezen ritem prehranjevanja - ne zajtrkujemo (le 49,1% prebivalcev) • sedeč življenjski slog • prepogosto hitra hrana (zlasti v mestih in ljudje z visoko izobrazbo), • prepogosto ocvrta hrana (42,5% jo uživa pogosteje kot 3x na mesec) • aromatizirane brezalkoholne pijače (le 33,6% jih ne uživa nikoli ali le redko) • dosoljevanje hrane

  11. Prehranske raz(na)vade Slovencev -2.del • premalo sadja in zelenjave, prehranske vlaknine – 43% Slovencev ne uživa sadja vsakodnevno • preveč živalskih maščob, preveč rdečega mesa (vsak dan) • 1/3 preveč nasičenih maščob, 1/3 preveč skupnih maščob • ribe in morski sadeži (vsaj enkrat na teden jih uživa le 29,4% prebivalcev) •  uživanje predelanih energijsko gostih živil z veliko maščob in sladkorjev •  uživanje kompleksnih, neprečiščenih ogljikovih hidratov ENERGIJSKA GOSTOTA HRANE Količina energije (kcal) v g ali ml hrane HRANILNA GOSTOTA HRANE Količina hranljive snovi na 1MJ oz. 1 kcal hrane

  12. Bolj nezdravo se prehranjujejo • moški kot ženske, • pripadniki nižjih družbenih slojev, • nižje izobraženi, • kmetje oziroma vaško prebivalstvo • težki fizični delavci v industriji, • mlajši (25 - 35 let) in • nezaposleni. “ Energija je poceni!”

  13. Stanje v ZDApriporočila v primerjavi porabo Graf prikazuje koliko % sprememba bo potrebna za dosego priporočil Increases Current Consumption Decreases Fruits Vegetables Grains Meat & Beans Milk Vir: MyPyramid, ZDA 2005

  14. Maščobe, olja & dodani sladkorjidovoljene vrednosti v primerjavi z zaužitimi Graf prikazuje koliko % sprememba bo potrebna za dosego priporočil Increases Current Consumption Decreases Solid fats Oils Added sugars Vir: MyPyramid, ZDA 2005

  15. Temno zelena zelenjava Stročnice Škrobna zelenjava Oranžna zelenjava Ostala zelenjava “Napake” v prehrani odraslih” ZELENJAVA:Priporočene količine v primerjavi z zaužitimi Zaužito* Priporočeno* 22% 45% *Ženske 31-50 Vir: MyPyramid, ZDA 2005

  16. polnozrnate rafinirane “Napake” v prehrani odraslih ŽITARICE:Priporočene količine v primerjavi z zaužitimi Zaužito* Priporočeno* *ženske31-50 Vir: MyPyramid, ZDA 2005

  17. Prehranski status otrok in mladostnikov v Sloveniji: • “Otroci prevzemajo prehranske vzorce staršev” • manjše število dnevnih obrokov od priporočenega, opuščanje zajtrka (manj pogosto večerjo), neredno prehranjevanje • sedeč življenjski slog •  uživanje predelanih energijsko gostih živil z veliko maščob in sladkorjev (sladki, slani prigrizki)

  18. Prehranski status otrok in mladostnikov v Sloveniji: •  uživanje kompleksnih, neprečiščenih ogljikovih hidratov • premalo sadja in zelenjave, balastnih snovi • premalo rib • dekleta premalo mleka in mlečnih izdelkov ter mesa • prepogosto hitra hrana, aromatizirane brezalkoholne pijače z nizkim sadnim deležem in gazirane pijače • dosoljevanje hrane

  19. Prehranski status slovenskih predšolskih otrok • makrohranila: primerno • znatno pod priporočili je vnos vitamina D, ki predstavlja le 21,20 % vrednosti priporočila D-A-CH • vnos natrija pa je za 4,8-krat višji od prehranskih priporočil

  20. Iz vsebine: • DEJAVNIKI TVEGANJA IN VAROVALNI DEJAVNIKI ZA RAZVOJ KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI V POVEZAVI S PREHRANO • PREHRANSKE NAVADE SLOVENCEV • ZDRAVSTVENO STANJE POVEZANO Z NEZDRAVIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM NA PODROČJU AKUTNIH IN KRONIČNIH OBOLENJ V SLOVENIJI • KAZALCI ZA PRIHODNOST • KORAKI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

  21. Zdravstvena problematika prehrane v Sloveniji se povečuje. • Naraščajo akutna obolenja, ki so neposredno ali posredno vezana na prehrano oziroma živila. • Pojavlja se tudi trend zviševanja kroničnih degenerativnih obolenj, ki so v povezavi z • neustreznim načinom prehrane, • neustrezno hranilno sestavo in biološko vrednostjo živil, • lahko pa so povezana tudi z dolgotrajnim vnosom nizkih koncentracij kemikalij v organizem zaradi kemične kontaminacije živil.

  22. Akutna obolenja Črevesne nalezljive bolezni (nekaj manj kot 1/3 vseh prijavljenih nalezljivih bolezni): od 600 do 800 primerov / 100 000 prebivalcev na leto, najpogosteje kot epidemije. Najpogostejši vzroki so: • pomanjkljivi higienski ukrepi, • uporaba neprimernih tehnologij pri predelavi in transportu hrane • slaba osebna higiena delavcev ter • neznanje zaposlenih pri delu z živili. Najpogostejši povzročitelji so: • Salmonela enteritidis, • Campylobacter jejuni in • koagulaza pozitivni stafilokok.

  23. Kronična obolenja • BSO in druge kronične bolezni (rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni pljuč...) so glavno breme zdravstva in veliko finančno breme države. So v več kot 70% vzrok obolevnosti in umrljivosti slovenske populacije. • Napovedi: Predvideva se, da bodo v svetovnem merilu kronične nenalezljive bolezni do leta 2020 predstavljale skoraj 3/4 vzrokov skupne umrljivosti, od tega največji delež zaradi ishemične srčne bolezni, možganske kapi in sladkorne bolezni.

  24. Starostno standardizirane stopnje umrljivosti v Sloveniji leta 2002 po upravnih enotah Vir: Statisticni letopis, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2002

  25. Bolezni srca in ožilja • so v skoraj 45 % glavni vzrok umrljivosti prebivalcev Slovenije, na prvem mestu so bolezni srčnih arterij.

  26. Bolezni srca in ožilja • Glede stopenj umrljivosti zaradi BSO je Slovenija izrazito razdeljena na vzhodni inzahodni del.Ker se med V in Z slovenskimi pokrajinami razlikujejo tudi tradicionalni prehranski vzorci, je možno pripisati razliko v umrljivosti tudi različni izpostavljenosti prehranskim dejavnikom tveganja in varovalnim dejavnikom prehrane. Starostno standardizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja prebivalcev starih do 65 let, po 62 upravnih enotah, Slovenija 1987 - 1996.

  27. Rak • Rak predstavlja 26 % vzrokov umrljivosti med Slovenci. • Obolevnost za rakom se je med letoma 1990 in 2001 povečala za 25 % pri moških in 30 % pri ženskah, • Umrljivostpa za 10 % pri moških in 9 % pri ženskah.

  28. Rak- pogostost V zvezi s prehrano obravnavamo predvsem rake prebavil (požiralnika, želodčnega raka, predvsem pa raka debelega črevesa in danke) in zgornjih dihal (usta, žrelo in grlo) v zvezi s čezmernim pitjem alkoholnih pijač.. Po podatkih Registra je mogoče napovedati, da bosta najmanj eden od treh moških in ena od štirih žensk do 75. leta zbolela za rakom. Do 50. leta starosti zboli več žensk kot moških. Do te starosti bo verjetno zbolel za rakom eden od 25 moških in ena od 20 žensk.

  29. Rak • Umrljivost zaradi malignih neoplazem narašča tako pri M kot pri Ž, vendar trendi niso zanesljivi. • V stopnjah umrljivosti zaradi malignih neoplazem Slovenija ni izrazito deljena na vzhodni in zahodni del. Starostno standardizirane stopnje umrljivosti zaradi malignih neoplazem vseh prebivalcev, po 62 upravnih enotah, Slovenija 1987 - 1996

  30. Pri moških je bilo največ pljučnega raka, sledili so rak prostate, kožni rak, rak debelega črevesa in danke, raki v področju ust, žrela in grla in želodčni rak. Pri ženskah so bili najpogostejši rak dojk, kože, raki debelega črevesa in danke in pljuč. 2004

  31. 2005

  32. Prevalenca čezmerne prehranjenosti in debelosti - ODRASLI: ČEZMERNA TELESNA TEŽA DEBELOST 25>ITM<30 ITM>30 M: 40-70 let, Ž: 35-60 let 78,3% M 69,8% Ž 27,8% M 30,5% Ž povprečje 74,1% 29,1% Fras Z., Čezmerna telesna teža in debelost v odrasli dobi, Debelost, 2. strokovno srečanje Slovenskega združenja za klinično prehrano, 15-20, 2006

  33. Prevalenca čezmerne prehranjenosti OTROK IN MLADOSTNIKOV: PREKOMERNO PREHRANJENOST DEBELOST med petletnimi otroci 18,4% M 20,9% Ž 9,0% M 7,9% Ž med mladostniki(cami) 17,1% M 15,4% Ž 6,2% M 3,8% Ž “Ukrepi proti debelosti morajo biti dovolj razumni, da ne spodbujajo motenj hranjenja. Po podatkih iz te raziskave ima čezmerni delež petletnih otrok ITM pod 5. percentilom, poleg tega pa je delež debelih mladostnic pod pričakovanim. Posebej pomembno je, da navodila ne spodbujajo k izključitvenim dietam. Vegetarijanska dieta na primer poveča nevarnost motenj hranjenja v populaciji srednješolk.”

  34. Sladkorna bolezenin osteoporoza • Če upoštevamo, dase pogostnost sladkorne bolezni tipa 2 s starostjo strmo povečuje, lahko sklepamo,da je skupna prevalenca sladkorne bolezni med odraslim prebivalstvom tudi vSloveniji podobna kot v razvitem delu sveta, to je vsaj 5- do 6-odstotna. • V Sloveniji vsako leto zdravimo 5800 bolnikov z osteoporozo.Med njimi je trikrat več žensk kot moških. Ima jo vsaka tretja ženska in vsak šesti moški med 50. in 80. letom.

  35. Iz vsebine: • DEJAVNIKI TVEGANJA IN VAROVALNI DEJAVNIKI ZA RAZVOJ KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI V POVEZAVI S PREHRANO • PREHRANSKE NAVADE SLOVENCEV • ZDRAVSTVENO STANJE POVEZANO Z NEZDRAVIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM NA PODROČJU AKUTNIH IN KRONIČNIH OBOLENJ V SLOVENIJI • KAZALCI ZA PRIHODNOST • KORAKI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

  36. Kazalci za prihodnost S spremembo življenjskega stila v populaciji (tudi spremembo prehranskih navad in zvečanjem telesne dejavnosti) bi se bilo možno izogniti: • do 80 % obolevnosti zaradi koronarne bolezni srca in • do 90 % obolevnosti zaradi od insulina neodvisne sladkorne bolezni. • Tretjini obolevnosti zaradi nekaterih vrst malignih neoplazem bi se bilo možno izogniti z zdravo prehrano, vzdrževanjem telesne teže in primerne telesne dejavnosti skozi celo življenjsko obdobje.

  37. Kazalci za prihodnost Prebivalstvo v Sloveniji se stara.

  38. Kazalci za prihodnost Ustvarjalni in vitalni potencial naše populacije se znižuje.

  39. Rodnost

  40. alkohol kadilci

  41. Kazalci za prihodnost Delež preiskovancev z različnimi dejavniki tveganja: Vir: raziskava CINDI 1990/91, 1996/97 narašča

  42. Kazalci za prihodnost Delež preiskovancev z različnimi dejavniki tveganja za srčnožilne bolezni: ž:35-65 let in m:40-70 let • kadi 22,2% odraslih • 47,5% je nezadostno telesno aktivnih • tvegano pitje alkohola pri 8,7% • zvišane vrednosti holesterola pri 70,7% • zvišan krvi tlak pri49,5% • motena presnova glukoze pri 20% pregledanih Zelo ogroženih z BSO je kar 23,7%! Vir: nacionalni program primarne preventivne bolezni srca in ožilja; program v teku – vmesni rezultati za obdobje 2002-2005

  43. Kazalci za prihodnost Gibalna/športna aktivnost pri odraslih prebivalcih Slovenije, po spolu

  44. Odnos do telesne teže, odrasli, po spolu

  45. Odnos do telesne teže, mladostniki, po spolu, Ljubljana s širšo okolico.

  46. Kazalci za prihodnost

  47. Iz vsebine: • DEJAVNIKI TVEGANJA IN VAROVALNI DEJAVNIKI ZA RAZVOJ KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI V POVEZAVI S PREHRANO • PREHRANSKE NAVADE SLOVENCEV • ZDRAVSTVENO STANJE POVEZANO Z NEZDRAVIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM NA PODROČJU AKUTNIH IN KRONIČNIH OBOLENJ V SLOVENIJI • KAZALCI ZA PRIHODNOST • KORAKI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

  48. Koraki za izboljšanje stanja Imamo vpliv Varna in zdrava prehrana kot varovalni dejavnik zdravja ima to ugodno značilnost, da je ena glavnih spremenljivih determinant kroničnih nenalezljivih bolezni. S spremembami prehranskih navad lahko vplivamo tako na trenutno zdravje posameznika kot tudi na razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni v populaciji v prihodnosti.