Kaj je prezentizem?

1. Kaj je prezentizem? • Prezentizem pomeni, da posameznik prihaja na delo, vendar pri delu ni miselno zbran in učinkovit zaradi bolezni, hudih družinskih ali drugih življenjskih pritiskov ali stresorjev ali ker si ne dovoli dovolj časa za okrevanje. • Ob tem se lahko delavčevo stanje zaradi izpostavljenosti prevelikim obremenitvam še poslabšuje. • Tako se posledice prezentizma lahko kažejo v: • zmanjšanju produktivnosti v podjetju, • poslabšanju zdravstvenega stanja prizadetega delavca • in sodelavcev, kadar gre za nalezljive bolezni.

2. Negativni učinki na delo Prezentizem lahko vključuje • podaljšan čas za izvedbo dela, • znižano kvaliteto dela, • znižane izvršilne sposobnosti (iniciativnost, organizacija in načrtovanje lastnega dela, sposobnost reševanja problemov…), • znižane kapacitete za vrhunske dosežke • znižano količino dela • znižano socialno vključenost in medosebno delovanje • znižano motivacijo Prezentizem lahko vpliva tako na količinsko produktivnost kot na znižanje kvalitete pri delu, pri čemer je vpliv različnih bolezni odvisen takood same bolezni kot tudi od narave in zahtev dela.

3. Zdravstveni dejavniki Številni zdravstveni problemi, ki povzročajo prezentizem so po naravi relativno benigni. Gre za različne kronične ali epizodične bolezni kot so: • alergije, • depresija, stres, izgorevanje, • astma in respiratorna obolenja, • migrena in druge oblike glavobolov, • sladkorna bolezen, • bolečine v hrbtenici, • artritis, • gastrointestinalne bolezni, • kronična bolečina.

4. Stroški prezentizma • V nasprotju z težjimi boleznimi, ki predstavljajo direktne zdravstvene stroške, so stroški, ki jih povzroča prezentizem prikriti in posredni. • Gre za velike izgube na področju produktivnosti, še zlasti ker gre za zdravstvene težave z visoko prevalenco, ki prizadevajo osebe skozi vso delovno kariero in bolezenska stanja, ki pogosto niso deležna ustreznega zdravljenja. • Tako so stroški prezentizma indirektni in delodajalcem pogosto nevidni, vendar pa različne študije ugotavljajo, da stroški prezentizma presegajo stroške absentizma. • Angleži ocenjujejo, da so stroški, ki so posledica prezentizma 1,8 krat večji kot stroški absentizma.

5. Dejavniki, ki vplivajo na prezentizem Prezentizem je pogostejši med: • osebami z majhnimi otroci, • slabo plačanimi delavci, • delavci s kroničnimi boleznimi ali slabšim zdravstvenim stanjem, • delavci, ki težko postavljajo meje, kadar so izpostavljeni velikim delovnim zahtevam. Najpogostejši razlogi, ki delavce vodijo v prezentizem so: • občutek, da si ne more si dovoliti dneva izostanka, • delavec nima zagotovljenega nadomestila, ki bi v primeru njegove odsotnosti prevzel naloge, za katere je odgovoren, • ko se vrne na delo, ga čaka še večja količina dela, • obveza, da se mora osebno udeležiti pomembnih dogodkov ali sestankov, • zaskrbljenost za varnost zaposlitve.

6. Odnos med absentizmom in prezentizmom • Številne organizacije sklepajo, da nizek delež bolniških odsotnosti pomeni dobro zdravstveno stanje zaposlenih. • Takšna ocena je lahko lažno pozitivna, saj je, kljub nizki stopnji absentizma, lahko v podjetju prisoten visok prezentizem. • Te pojav je lahko posledica ukrepov za zniževanja absentizma, ko zaposleni čutijo pritisk v smeri izogibanja bolniškim odsotnostim. • Krajša bolniška odsotnost je v številnih primerih,dolgoročno učinkovitejša strategija spoprijemanja z boleznijo, saj posamezniku omogoči ustrezno okrevanje in učinkovit povratek na delo. • Zato lahko ukrepi za zniževanje absentizma, brez istočasnega merjenja prezentizma, pripeljejo do tega, da se produktivnost, kljub znižanju absentizma, ne izboljša.

7. Ukrepi za zmanjševanje prezentizma • Osveščanjedelodajalcev o problemu, vplivih, stroških in razlogih za ukrepanje v smeri zniževanja prezentizma • Analiza zdravstvenih stanj, ki so relevantna v okviru posameznega podjetja in njegovih zaposlenih • Preventivni ukrepi,osveščanje in edukacija delavcev o preprečevanju poškodb, varnem delu, pomenu pravočasnega ukrepanja v primeru bolezni, ustreznem režimu zdravljenja, zdravem načinu življenja, obvladovanju stresa, tehnikah sproščanja…. • Edukacijski programi namenjeni boljšemu obvladovanju specifičnih bolezni • Individualna pomoč delavcem z zdravstvenimi težavami pri vračanju na delo po bolezni, urejanje njegovim zmožnostim ustreznega dela, prilagoditve pri delu, redno spremljanje in zagotavljanje podpore s strani nadrejenega delavca • Merjenje prezentizma pred uvedbo ukrepov in tekom izvajanja programa s ciljem evaluacije njihovih učinkov.