Pojmovanje otroka v sociokulturni teoriji Vigotskega

1. Pojmovanje otroka v sociokulturni teoriji Vigotskega Ljubica Marjanovič Umek

2. Vigotski: psiholog in pedolog Psihologija: kontekst Za dvajseta leta p.s. značilne evropske psihološke šole: freudizem, geštalt psihologija, würzburška šola; ameriški behaviorizem; akademska ruska psihologija (z značilnostmi Wundtove strukturalistične psihologije in začetki vgrajevanja socialnih dejavnikov v razlago človekovega razvoja). Delitev psihologije na biološko (nativistično) in socialno (zunanjo) ter na rabo subjektivnih (introspekcija) in objektivnih metod. Širša klima: čas po oktobrski revoluciji.

3. Vigotski: psiholog in pedolog Psihološka pot Vigotskega Sistematično in znanstveno se je začel z njo ukvarjati 1924 (zadnjih deset let življenja), in sicer potem ko je na Nevrološkem kongresu iz psihologije v Leningradu predstavil kar tri referate. Pritegnil je pozornost Lurie, Kornilova, ki sta ga povabila na Inštitut za eksperimentalno psihologijo Druge moskovske univerze. Sicer doštudiral pravo in bil opremljen z znanjem s področij zgodovine, filozofije, umetnosti, jezikov; v šoli poučeval literaturo, zgodovino umetnosti, na šoli za učitelje ustanovil psihološki laboratorij (v Gomelu).

4. Vigotski: psiholog in pedolog Psihološka pot Vigotskega Doktorska disertacija na področju psihologije umetnosti (1925 analiza Shakespearove tragedije Hamlet). Razvil prve zametke sociokulturne oz. kulturnozgodovinske teorije. Kasneje je napisal knjigo Psihologija umetnosti (v Rusiji je bila prvič natisnjena šele 1968). Zanimal ga je razvoj netipičnih skupin: gluhi in nemi otroci, otroci z motnjami v razvoju; odrasle osebe s shizofrenijo.

5. Vigotski: psiholog in pedolog Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline Pedologija pred revolucijo sledila ameriški tradiciji “študije otrok” (Hall) nova spoznanja o razvoju otrok. Aktualni vladni koncept t.i. nove edukacije: - radikalna rekonstrukcija človekove osebnosti oz. “graditev novega socialističnega človeka”; - zmanjševanje učinka selekcije (povezane s socialnimi razredi) pri izobraževalnih možnostih. Širše družbeno okolje: socialne in kulturne razlike med ljudmi, odsotnost inštitucij za mentalno retardirane otroke in odrasle.

6. Vigotski: psiholog in pedolog Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline Povezave in sinteze različnih znanstvenih disciplin so V. vodile do utemeljitve pedologije kot samostojne znanstvene discipline (ne interdisciplinarno preučevanje). Utemeljil jo je na izhodiščih svoje sociokulturne teorije. V. je od leta 1926 poučeval pedologijo kot samostojni predmet na Drugi moskovski univerzi; kasneje na Fakulteti za pedologijo pri Pedagoškem inštitutu v Leningradu.

7. Vigotski: psiholog in pedolog Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline V poznanem predavanju (orig. so bila objavljena po smrti V., 1935 – gre za 4. predavanje (ur. študentka M. A. Levina); kasneje v knjigi The Vygotsky reader sta avtorja (van der Veer in Valsiner) predavanje naslovila The problem of environment). Predavanje je začel takole: Danes bom predaval o vlogi narave okolja v otrokovem razvoju ter tako naredil povezavo med različnimi vidiki svoje kulturnozgodovinske teorije. Videli bomo, da v pedoloških pristopih gledamo na dednost na poseben način in nas ne zanima dednost sama po sebi, temveč vloga dednosti v otrokovem razvoju… Vedno nas zanima odnos med otrokom in njegovim okoljem na posameznih stopnjah.

8. Vigotski: psiholog in pedolog Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline V pedologiji kot znanstveni disciplini je posebej izpostavil: • Razvojne stopnje (ne linearen razvoj), ki so opredeljene z otrokovo zmožnostjo (kakovostjo) posploševanja. • Povezanost okolja (njegove značilnosti) z razvojno stopnjo (npr. govor odraslih oseb različno starim otrokom). • Osebne in čustvene izkušnje otrok (povezana s temperamentom otroka) (npr. razvojne poti treh sorojencev, ki so živeli v istem družinskem okolju z mamo alkoholičarko). • Asimetričnost v medsebojnih odnosih znotraj socialnega okolja. Otrok mora priti od rudimentalnih oziroma začetnih oblik do idealnih oblik (so v okolju), in to z lastno konceptualizacijo in preko sodelovanja z drugimi. Višji psihični procesi so vselej socialno posredovani in v procesu internalizacije preidejo na notranjo raven. Primera: Gluh in nem otrok, ki živi z gluhimi in nemimi otroki (umanjka interakcija z idealno obliko – zato reduciran jezik; Otroci do 3. leta v vrtcu in v družinskem okolju.

9. Vigotski: psiholog in pedolog Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline - Uporabljena metodologija preučevanja: holistično metodo preučevanja sprememb v razvoju je podprl s klinično metodo dela (opredelil jo je kot pogojno-genetsko in sintezno). Znotraj nje je uporabljal metodo opazovanja, eksperiment, pogovor. Šlo je torej za rabo študije primera z vzdolžnim pristopom.

10. Piaget - Vigotski Egocentrični – socialni – notranji govor? Kritika P. zgodnjih del (1923; 1924); P napisal komentar na kritiko več kot 25 let kasneje. P: Egocentrična misel, egocentrični govor izhaja iz biološkega egoizma otrokove narave, iz njegovega poznega socialnega razvoja. Egocentrični govor (primarni) naj bi z leti upadal, vse do 7. – 8. leta starosti. V: Govor je v obdobju dojenčka socialen (z razvojem se diferencira v egocentrično in sporazumevalno funkcijo). E. g. omogoča, da otrok pretvori zunanje socialno vedenje v notranje oz. v višje psihične funkcije. Egocentrični govor ne izgine, pretvori se v notranji govor.

11. Piaget - Vigotski Egocentrični – socialni – notranji govor? Kasnejši P: zgodnja funkcija govora na splošno je socialna, vendar sporazumevalna in egocentrična funkcija govora nista enaki v procesu socializacije. Prva stopnja v razvoju mišljenja je zaznavno-gibalna. Za to st. značilen egocentrizem mišljenja in nezmožnost decentriranja mišljenja. Malček ne more zavzeti mentalne perspektive drugega (šele okoli 18.m) – vzpostavljanje razumske recipročnosti. Malček govori sam s seboj in nikogar ne nagovarja. P: “… ni trdil, da se govor ne more srečati z drugim, nasprotno, vselej je prepoznal, da otrok misli, da se pogovarja z drugimi in da je naredil sebe razumljivega, kar bi lahko bila prevara.” (Piaget, 1962)

12. Piaget - Vigotski Asimetričnost v socialnem okolju P in V priznavala vlogo socialnega okolja v konceptualizaciji mišljenja (priznavala odnos med individualnim in socialnim; dejavnega otroka), vendar razumeta soc. okolje različno in s tem tudi različno vlogo učenja. P: Posameznik in okolje sta povezana s procesoma asimilacije in akomodacije (adaptacija na okolje je otrokovo učenje). Pomembno, kako otroci razumejo fizične in logične značilnosti sveta, ko delujejo na njih kot posamezniki (fizične in logično-matematične izkušnje). Socialno okolje je nujni pogoj za razvoj logike; socialno okolje pretvarja posameznika zelo naravno. Gre pa za posameznikovo oz. individualno izkušnjo.

13. Piaget - Vigotski Asimetričnost v socialnem okolju V: Poleg individualne obstaja tudi zgodovinska in socialna izkušnja. Posameznik se ne more razvijati brez socialnega okolja: medosebnega in institucionalnega. Prve socialne interakcije in skozi zgodovino ter kulturo ustvarjeni posredniki oziroma psihološka orodja (besede, pismenost, števila, spominske strategije) predstavljajo izziv za posameznikovo mišljenje in razvoj višjih psihičnih procesov. Vsi višji psihični procesi so torej socialnega izvora. Višji psihični procesi (spomin, mišljenje, govor) uporabljajo specifično, to je notranje orodje ali znake (oblikujejo in ohranjajo se v kulturi). Glavni znakovni sistem je JEZIK.

14. Sličice, ki jih je narisal in grupiral 5-letni otrok (Kress, 1996).

15. Naloga grupiranja v delovnem zvezku. Otrok je s črtami povezal tisto, kar sodi skupaj.

16. Metaspoznavanje, metajezik KressV času od reševanja naloge v delovnem zvezku do samostojnega risanja je potekala miselna (notranja) pretvorba. Jezikje imel v procesu notranje reprezentacije vlogo notranjega »dialoga«, ali kot pravi avtor »jezik je bil rabljen kot prevajalski medij oz. kot semiotična raztopina«. Karpov (bil član raziskovalne skupine neo-Vigotskistov na Šoli za psihologijo Moskovske univerze): “Z razvojem znanstvenih pojmov je V meril na “metaspoznavne” izide. Saj gre pri razvoju znanstvenih pojmov za posplopševanje misli oziroma otrokovo reflektirano zavedanje svojega mišljenja.”

17. Piaget - Vigotski Metaspoznavanje, metajezik Govor kot simbolni sitem podpira otrokovo teorijo uma, ki mu omogoča zavzemanje perspektive drugega. Vsak jezik naj bi bil jezik uma, saj ko otrok komunicira z drugim otrokom ali odraslim, izraža svoja mentalna stanja z govornimi dejanji (rabi glagole: mislim, vem, želim; pridevnike: vesel, žalosten; samostalnike: mnenje), izraža svoja prepričanja, čustva želje (ne označuje tisto, kar neposredno vidi). Metamiselni procesi pri sliki in jeziku (dveh simbolnih prezentacijah!!!)

18. Združitev dveh različnih perspektiv v dveh različnih reprezentacijah: sliki in izjavi.

19. Deček: Kol je dolg. Deklica: Skala je debela. Združena izjava: Kol je dolg IN skala je debela. (prva slika, kaže ekvivalent združitve) Deček in deklica opisujeta različna dela iste slike, imata torej različna reprezentativna cilja.

20. Deček: Skala je za kolom. Deklica: Kol je za skalo. Združena izjava: Skala je za kolom IN kol je za skalo. (zgolj izjava je kontradiktorna) Deček in deklica ne opisujeta različna dela iste slike, ampak isti odnos z dveh različnih perspektiv.

21. Povezanost je možna, če uporabita dodatne razlage za reprezentacijo konteksta. Za pogled deklice je skala pred kolom, za pogled dečka je kol pred skalo. (druga slika, ki kaže ekvivalent združitve je metaslikovna rešitev).

22. Metaspoznavanje, metajezik Za reševanje nalog, ki zahtevajo zavzemanje perspektive, so tako pri rešitvah, ki so prikazane slikovno kot tistih, ki so posredovana jezikovno, potrebni metamiselni procesi.

23. Učenje in poučevanje v različnih socialnih kontekstihSimbolna igra Poučevanje/učenje v območju bližnjega razvoja Primer 1: Odrasla oseba se je z otrokom dogovorila, da se bosta igrala tako, da je ena vžigalica mama, druga manjša pa otrok. Odrasla oseba je nato razlagala, da je otrok bolan in da zato mama odhaja v lekarno. Spraševala je, kaj naj bo lekarna? Ker otrok ni odgovoril, je predlagala, da bi bila lekarna ročna ura, številke na njej pa zdravila. Deček se je s predlogom strinjal. Nato je mama (velika vžigalica) odšla v lekarno po zdravila in ko je prišla domov, je dala otroka (majhno vžigalico) v posteljo (postelja je bila škatla za vžigalice). Deček se je veselil igre in je v njej sodeloval. Mama je nato predlagala novo zamenjavo predmetov: vžigalica naj bi bila postelja, škatla za vžigalice pa otrok, ki bo šel spat v posteljo. Deček je protestiral in se jezil, češ da se tako ne bo igral. Zgodilo se je dvoje. Škatla je bila manj ustrezna zaznavna zamenjava za otroka, vžigalica pa za posteljo; hkrati sta bili škatla in vžigalica tudi neustrezni zamenjavi glede na funkcijo. Deček zahtevane miselne pretvorbe, ki je potekala izven OBR, ni več zmogel, zato je iz igre »izstopil«.

24. Učenje in poučevanje v različnih socialnih kontekstihSimbolna igra Poučevanje/učenje v območju bližnjega razvoja Primer 2: Izraelske avtorice je zanimalo, koliko je lahko sociodramska igra (igra vlog) ustrezen kontekst za razvoj zgodnje pismenosti pri otrocih, starih od 5 do 6;6 let, ki so bili vključeni v vrtec. Posebej jih je zanimalo tudi, kakšna je lahko pri tem vloga vzgojiteljic, ki naj bi pri vključevanju v simbolno igro upoštevale načelo Vigotskega o poučevanju in učenju znotraj območja bližnjega razvoja (OBR).

25. Učenje in poučevanje v različnih socialnih kontekstihSimbolna igra Poučevanje/učenje v območju bližnjega razvoja Igra: Iskanje varuške Otroci so ob pomoči vzgojiteljice enega od igralnih kotičkov dodatno opremili s stoli, telefoni, pisalnim strojem, tablami, papirjem in tako »naredili« pisarno. Nekega jutra je vzgojiteljica opazovala dečka R (5;6 let) in deklico G (5;3 leta), kako sedita v »pisarni« za pisalnim strojem in čakata, da bi se kaj zgodilo.

26. Vzgojiteljica (V) je prišla mimo njune mize in izmenjali so nekaj izjav: V: Torej, kako gre delo? R: Nihče ne pride. V: Ali koga pričakujete? G: Ljudi, ki potrebujejo različne stvari. V: Kaj se da urediti v vaši pisarni? G in R: Karkoli želite. Vzgojiteljica je ocenila, da otroka pričakujeta, da bo prišla kaka stranka, zato se je odločila da bo ona prva, ki bo prišla v njuno pisarno. V: Dober dan. Jaz potrebujem varuško za svojega dojenčka. G: Koliko je star vaš dojenček? Koliko bi plačali za njeno delo? R: Koliko časa pričakujete, da bi delala? Ali želite, da bi tudi počistila vašo hišo?

27. Vzgojiteljica je otrokoma povedala nekaj podrobnosti o delu varuške in ju prosila, naj jo obvestita, ko bosta našla primerno osebo. Potem je odšla k drugi skupini otrok. Čez nekaj minut je k njej prišla G in rekla: Pozabila sem, koliko je star vaš dojenček. Tudi R je pripomnil: Nisva si zapomnila, koliko ur naj bi delala varuška. Vzgojiteljica se je vrnila v njuno pisarno in pogovor se je nadaljeval: V: Ali imata kako idejo, kako bi si zapomnila, kaj sem vama povedala, da mi ne bi bilo treba znova in znova hoditi k vama in vidva ne bi zapuščala pisarne? G: Lahko si zapiševa (takoj je vzela košček papirja in pisalo). Koliko je star dojenček? V: Tri mesece. (G je napisala znak 3 – slika 1.) V: Ali si boš zapomnila, kaj pomeni ta številka?

28. G: Prav, bom narisala dojenčka zraven. (Je to naredila – slika 1.) R: In koliko ur ste rekli? V: Med osmo in dvanajsto uro dopoldne. G: Ne vem, kako se napiše 12, vem pa kako se napiše 10. No , naj dela do 10. ure. (Slika 1) R: In kaj želite, da varuška dela? V: Nahrani dojenčka, mu zamenja pleničko in ga pelje na sprehod. G: Toda, jaz ne morem napisati vsega tega. Ne vem, kako se to napiše. V: Morda pa to lahko narediš kako drugače. (G se je odločila, da bo narisala stekleničko in jo je tudi takoj narisala) G: To je hrana. (Potem je narisala drugo stvar.) To je plenička. (Potem je narisala še človeško figuro, ki je bila človek.) In to je gospa, ki gre na sprehod. To me bo spomnilo, kaj mora delati. (Slika 1). Otroka sta bila zadovoljna in vzgojiteljica ju je zapustila. R se je potem pogovarjal po telefonu in pri tem gledal na listek, ki ga je »ustvarila« G. Deset minut kasneje sta sporočila vzgojiteljici, da sta za njenega dojenčka našla ustrezno varuško.

29. Učenje in poučevanje v različnih socialnih kontekstihSimbolna igra Slika 1: »Zapis« deklice G, kaj in kdaj naj dela varuška.

30. Učenje in poučevanje v različnih socialnih kontekstihSimbolna igra • Poučevanje/učenje v območju bližnjega razvoja • Otroka sta v igri uporabila svojo verzijo »pisanja«, čeravno sta že vedela, da obstaja konvencionalen način zapisovanja. Uporabila sta tri različne simbolne sisteme: risanje, številke in črke. • Upoštevajoč teorijo Vigotskega sta rabila simbole na drugi ravni: z ikoničnim zapisom sta si pomagala, da sta si zapomnila govorno posredovane informacije. • V igri so tudi sami spoznali, da imajo znaki pomembno socialno vlogo in da le »zapisano« sporočilo lahko drugi preberejo in razumejo.