Razvoj predšolskega otroka – 2. del

1. Razvojna psihologija Razvoj predšolskega otroka – 2. del magg. Silvana Gasar

2. Periodizacija razvojnih obdobij Prenatalnirazvoj (pred rojstvom, v nosečnosti) Otroštvo • Novorojenček (1 mesec) • Dojenček (1. – 12. mesecev) • Zgodnje otroštvo (predšolski otrok, mali otrok) • Pozno otroštvo (mlajši šolar) Mladostništvo(adolescenca) • Puberteta(video) (10-12 let – traja 2-3 leta) (starejši šolar, najstnik) • Po puberteti (starejši najstnik, mladostnik) Odraslost(po 25. letu) Zrelost(srednja leta ~ 40) Starost(nad 65 let) video: geriatrična psihologija • Različna poimenovanja in različne starostne meje (razni avtorji) • Ni enotne periodizacije • Starostne meje se spreminjajo npr. puberteta, začetek šole… V GRADIVU SAMO predšolski otrok: 2-7 let • Obdobje konkretno-simbolne ravni duševnih procesov • Obdobje zgodnjega otroštva

3. Telesni razvoj 1/2 • Postopno upadanje tempa rasti - vse do vstopa v puberteto • 2. leto – teža se podvoji, v 1. letu se je potrojila Odvisen od: • dednosti, pravilne prehrane, načina življenja, zdravstvenega stanja, vzgoje Video:interakcija dejavnikov • čustvene napetosti zavirajo telesni razvoj Video:stres in razvoj • nevarna je telesna in duševna preobremenitev npr. prezgodnji vpis v šolo, športni treningi • Normalen telesni razvoj ima velik vpliv na duševni razvoj (vpliv na samopodobo, položaj med vrstniki) • Izkristalizirajo, povečajo individualne razlike • velikost, teža – debelost, podhranjenost • Video:otroška debelost 1otroška debelost 2 • Velika potreba po gibanju (vsak dan nekaj ur v naravi) > nujno za skladen telesni razvoj

4. Telesni razvoj 2/2 • Razvoj okostja: • ustrezna prehrana – okostenitev hrustančastih delov • začetek procesa upogibanja hrbtenice v obliko »s« (krivine izrazite okoli 6. leta) • Sprememba telesnih razmerij (zlasti okoli 6. leta) • okrepijo se okončine, glava izgublja nesimetričnost • tanjši, izgubijo maščobno tkivo, spodnji del obraza raste hitreje • Zamenjava mlečnih s stalnimi zobmi • 6. -15. leta: 32 stalnih zob – deklice hitreje • Video:rast zobovja • Umiritev razvoja in rasti možganov • proces mielinizacije – diferenciacije živčnih celic • Kombinirani prsni in trebušni način dihanja (3. – 7. leto) • Napredek v razvoju srca in krvnega obtoka (utrip še vedno zelo spremenljiv – vzburjenje)

5. Motorični razvoj 1/3 • Izpopolnjevanje osnovnih gibalnih zmožnosti (dvoletnika) • Razvoj novih gibalnih zmožnosti in razvoj posameznih motoričnih spretnosti ter navad • Izpopolnjevanje pokončne hoje (zrela hoja okoli 5. leta) • Izpopolni se tek • Izpopolni se hoja po stopnicah (2-3 leto) • Razvije skakanje(3-4 leto) Vožnja s kolesom, kotalkanje, drsanje, smučanje • Video:skakanje (5 let)hoja v koloni POGOJI: • Telesna moč (razvite ustrezne mišične strukture) + nadzor mišičevja + sposobnost koordiniranega gibanja • Največ problemov do 5. leta s koordinacijo • Največji napor za predšolskega otroka: • Umirjena hoja v koloni: monotonost + neprestano zaviranje + ponovno pospeševanje (razvije šele okoli 10. leta)

6. Motorični razvoj 2/3 Razvoj ročnih spretnosti • 2. leto: žlica do ust, redko zgreši Video:je z žlico • skozi igro razvoj drugih ročnih spretnosti (kocke, razvrščanje predmetov) • začetek obvladovanja svinčnika, listanje po knjigah (vaja) • do 3 let – težave pri koordinaciji oko-roka (fine ročne spretnosti - prerisovanje) • Oblačenje: 4 leta – se oblečejo s pomočjo • težave: zapenjanje gumbov (igra!), zavezovanje vezalk (5-7 let) • Video:malček se oblači 12345678 • brcanje, metanje – zelo pozno (najprej suva žogo, 4-5 let lahko stoji na eni nogi, 5-6 let precej natančno meče) • 2-4 let – točno pokaže dominantna roka - zlasti pri držanju žlice(video), risanju, prijemanju • levičar, desničar ali dvoročnost (ambidekstrost) • NE SMEMO PREVZGAJATI! • levičarstvo je redko (okrog 5% ljudi); pogosteje pri dečkih kot pri deklicah • še bolj redki so dvoročni ljudje – ambidekstrost (obojeročnost) • je prirojeno, biološka, genetska danost • ni prav, da otroka »prevzgajamo« na desno roko > posledice • mnoge duševne motnje • različne čustvene motnje v trenutni situaciji (upiranje, odklanjanje risanja, vzgojiteljice, vrtca...) • strogi ukrepi (prisila, kaznovanje), > razne duševne motnje kasneje • z desno roko bo slabše delal, ker je v nasprotju z genetsko danostjo

7. Motorični razvoj 3/3 • Izredno velike individualne razlike v motoričnem razvoju • več povezanih vzrokov • Video:najmočnejši malček (zanimivost) Vzroki za upočasnjen motorični razvoj: • Slaba telesna kondicija • Nepravilen telesni razvoj (predebeli) Video:otroška debelost • Slabši intelektualni razvoj • Slab živčni nadzor mišičnih struktur • Premalo ali preveč spodbud s strani staršev • Pretirano treniranje specifičnih gibov • Strah (pred neuspehi, slabe izkušnje otroka) • Upočasnjen motorični razvoj pogosto vpliva na potek celotnega otrokovega osebnostnega razvoja • negativen vpliv na samopodobo • Slaba motorična razvitost > duševne težave otroka (pomoč psihologa) • Interakcija raznih dejavnikov: pogosto premalo gibanje, preveč TV, preveč jedo, računalnik, brez športa… sami ker so predebeli, nerodni, se skrivajo doma > še slabše • Mejniki razvoja 0-18. let (ANJ)

8. Razvoj čutenja in zaznavanja 1/3 • Zaznavanje zelo pomembno za celoten duševni razvoj • vse kar otrok ve o zunanjem svetu, dobi preko čutil • Senzorne procese težko ločiti od motorike – govorimo o senzomotoričnem razvoju • Zaznavanje postane bolj namerno in racionalno: razvoj sposobnosti analize in sinteze zaznanega • Otrok zgodaj zaznava in dojema stvari iz različnih vidikov, ne samo iz enega • Še vedno precej celostno, neizdiferencirano in razpršeno zaznavanje • Po 4. letu ne več toliko razvoj zaznavnega aparata, ampak splošni mentalni razvoj Razvoj vidne občutljivosti • Sposobnost ostrine vida se povečuje (do 15. leta) • Otrok prej razlikuje barve, kot pa jih zna poimenovati • Poimenovanje barv: • 2,3 leto - osnovne: rdeča, rumena, zelena modra barva; težave s prehodnimi toni: oranžna, svetlo modro in vijolična barva • 5 let - klasifikacija osnovnih in prehodnih barv • 5-7 let - sposobnost povezovanja med barvo in njenim poimenovanjem • niso pozorni samo na ton, ampak tudi svetlost barve (svetlo rdeča, temno zelena….) Video:poimenovanje barvprepoznavanje barv

9. Razvoj čutenja in zaznavanja 2/3 Razvoj slušne občutljivosti • Hiter razvoj ostrine sluha med 4.-5. letom • Slabo razvita ostrina sluha za govor drugih oseb (v primerjavi z odraslim) • Dva različna zaznavna sistema: • Govorni (fonemski) sluh (1-2 leto) • Glasbeni sluh/posluh (razlikovanje višin različnih glasov – od 5 let naprej) • talent, nadarjenost, sposobnost, v veliki meri podedovan • nekateri posebno nagnjenost do glasbe in talent pokažejo zelo zgodaj • predšolski otroci - večje težave pri razvoju glasbenega sluha • do 4. leta težave pri razlikovanju višine zvokov • prepevajo zelo razglašeno, ampak jih ne smemo kritizirati, ker res ne slišijo odstopanj > bi jim vzeli veselje in motivacijo • med 5. - 6. letom - razmeroma dobro ločijo razlike v višini, imajo pa težave s smerjo • ne znajo povedati ali je ton višji ali nižji od standarda • z malo vaje se nauči pravilno povedati • vaja velik vpliv, ne more nadomestiti pomanjkanja talenta Video:mali bobnarrazglašeno prepevanje

10. Razvoj čutenja in zaznavanja 3/3 Kinestetična in taktilna občutljivost • Pomen: sposobnost prepoznavanja oblike, velikosti, gostote, teže predmetov • Največ težav pri ocenjevanju teže, tudi primerjava teže 2 predmetov Zaznavanje prostora • Pomembne ustrezne telesne in miselne izkušnje • 2-3 leta - ločuje predmete v prostoru po glavnih fizičnih značilnostih • Orientacija v prostoru (na osnovi razlikovanja prostorskih odnosov lastnega telesa – desna roka, leva roka, parni deli telesa...) • Vloga govora v dojemanju prostorskih odnosov: vse večja uporaba predlogov (v, na, pod, nad, od) + kazalni zaimki • Najprej razlikujejo obliko, kasneje velikost predmetov • niso sposobni natančno oceniti resnične velikosti predmeta v primerjavi s standardom • Zaznavanje oblike je kompleksen proces; začne se kmalu po rojstvu in zaključi v zgodnji adolescenci Velika vloga učenja: proces razvoja zaznavnih funkcij se ne razvija spontano, temveč pod vplivom prakse in učenja. Video:konstantnost velikosti in prostorska orientacija učenje prepoznavanja vzorcev

11. Razvoj pozornosti • Znanstveniki domnevajo, da že mali otroci razvijejo določena pričakovanja (sheme) – stvari, ki so drugačne od teh, takoj pritegnejo pozornost • Razvoj pozornosti: največ raziskav E. Gibson – načela Načela razvoja pozornosti: • Od pasivne (neprostovoljna pozornosti, zaznavna eksploracija – pozornost je pod vplivom dražljajev iz okolja ) k aktivni (iskalno vedenje; usmerja in nadzira) pozornosti • Od nesistematičnega k sistematičnemu iskanju (2-3 letnik se osredotoči samo na določen del figure, ki je ne razišče sistematično – težko prepozna prihodnjič) • Od široke osredotočenosti pozornosti k selektivnemu izbiranju informacij (s starostjo vse bolj sposoben izbrati) • Ignoriranje nebistvenih informacij (izboljšuje s starostjo, pomembno v šoli) = odpornost na distraktorje Video:pomagajte otroku razviti pozornost Selektivna pozornostselektivna pozornost otroka Kontrola pozornosti

12. Razvoj mišljenja Dve glavni šoli: Švicarska (Piaget) in Moskovska, Sovjetska (Vigotski, Galjperin) • Razlikujeta v osrednjih trditvah - vloga učenja pri spoznavnem razvoju • Piaget – razvoj je pred učenjem • Moskovska šola – učenje je pogoj spoznavnega razvoja • Piaget – toka razvoja ni možno spreminjati ali težko • Moskovska – z učenjem vplivamo na razvoj in spreminjamo njegov tok Osnove intelektualnega razvoja (Vigotski in sovjetski avtorji) • Vigotski: teorija o razvoju pojmov • procesi ponotranjenja (interiorizacije) pri mišljenju (te procese omogoča govor) • egocentrični govor > notranji dialog > tihi govor > čisti miselni nivo • Galjperin: teorija miselnih procesov etapnega formiranja • uvedel nov tip učenja • tip učenja III (največja možna mera transfera) Značilnosti otrokovega mišljenja • Predšolski otrok: mišljenje kvalitativno drugačno kot šolar, mladostnik, odrasli • Drugačne zakonitosti, značilne logične strukture (predlogične) • Mišljenje se z razvojem spreminja – kvantitativno in kvalitativno • Stalna reorganizacija miselnih procesov – boljše prilagajanje na okolje Video:Vigotski: teorija mišljenjaVigotski: egocentrični govor

13. Strukturalni in funkcionalni razvoj mišljenja 1/3 2-7 let: Piaget – 2. stadij: priprava in organizacija konkretnih operacij (predoperativno obdobje) • Stadij se deli v dve fazi: • prekonceptualno ali simbolično mišljenje(2-4 let) • intuitivno mišljenje(4-7 let) Bistvene razlike med 1. in 2. stadijem Razvijejo se prekoncepti oz. pojavijo simboli • Pravi razvoj procesov mišljenja • V presojanju prevladujejo prekoncepti (pojmi) Intuitivno mišljenje • Višja stopnja, razlikuje od logičnega • V predstavljanju še vedno prevladujejo simboli, ne pa logični odnosi • Otrok trdno verjame le tistemu, kar vidi Predstavljanje in predstave • Do 18. meseca – ni sposoben miselno predstavljati predmetov • Konec 2. leta – zmožnost predstavljanja (najprej za nekaj ur > vedno več) • Predšolski otrok – drugačen način predstavljanja od odraslega Video:Piaget: primeri stopenj mišljenja

14. Strukturalni in funkcionalni razvoj mišljenja 2/3 Značilnosti otrokovega predstavljanja (predšolski otrok) oz. mišljenja • Večji pomen imajo zaznave kot predstave • Simboli predmetov (ime predmeta) so tesno povezani s predmeti samimi • Realizem – subjektivne situacije so objektivne in materialne (sanje so v gozdu in pridejo ponoči skozi oči v nas) • Egocentrizem – svoj vidik je edini možni, nesposoben vživeti v stališče druge osebe, svoje subjektivne vtise pripisuje tudi drugim ljudem, celo stvarem (on ima brata Petra, Peter pa nima brata; igračo boli, če jo udari) • Animizem – prva oblika zavesti (kolo ve, da se vrti, sonce se lahko ustavi, če hoče...neživemu svetu pripisuje zavedanje, voljo) • Finalizem (vse ima odločen smoter, namen – dež pada, da si lahko obleče pelerino, sneži, da se lahko sankajo) • Artificializem – vse v naravi je posledica neposredne dejavnosti človeka, vse je ustvaril človek, tudi naravo z njenimi zakonitostmi (Kdo je zgradil jezero? Zakaj stoji hrib tam?) • Te značilnosti je prvi opisal Piaget • Kritiki: otrokovo mišljenje le ni tako nebogljeno, egocentrično in animistično (sodoben otrok je veliko bolj informiran kot v Piagetovem času) • Predšolski otrok še ne more dojeti ohranitve količine (spremenimo posodo). • Video:ohranitev količineegocentrizem

15. Strukturalni in funkcionalni razvoj mišljenja 3/3 • Vloga odraslih in vzgojitelja • Otroku lahko ustrezno organiziramo okolje, ga spodbujamo da bi ga razumel in obvladal • Nudimo mu možnost aktivnega igranja, raziskovanja, preverjanja idej • Otroku ne dajemo neposrednih odgovorov, ampak ga s svojimi odgovori le napeljujemo na to, da lahko pride z lastno aktivnostjo do rešitve • Čustva in socialna varnost ter intelektualni razvoj • Občutek varnosti je predpogoj raziskovanja in radovednosti. • Socialnega in čustvenega razvoja ne moremo zares ločiti od spoznavnega (kritika na račun Piageta). Video:primer egocentrizmaprimerjava učenja šimpanza in otroka Vpliv travm na mišljenje/možgane

16. Merjenje inteligentnosti v razvoju Inteligentnost = produkt miselnih procesov • Inteligentnost = umska sposobnost (≠ inteligenca) • Inteligenca = družbeni sloj izobražencev • ANJ: oboje Intelligence • Razvoj novih miselnih struktur se kaže z novimi oblikami intelektualnih reakcij v vedenju Merimo – psihološki testi inteligentnosti • Inteligenčni količnik IQ (količnik inteligentnosti) = MS/KS×100 • relativen, ni konstanta, z razvojem spreminja • količnik – dosežki posameznika glede na pričakovano starost (norme) • indeks (položaj med sovrstniki – nad, pod/ povprečje) • = pokazatelj intelektualne razvitosti (previdno!!! – vpliv napovedi za naprej) • vprašanje prognostične veljavnosti • predšolsko – nezanesljive mere, ni korelacije rezultatov pri 2. in 18. letih • velik vpliv izboljšanega okolja • Predšolsko obdobje ima velik pomen za intelektualni razvoj! Video: testiranje IQ malčkov

17. Domišljija in ustvarjalnost Domišljija, ustvarjalnost ~ divergentno, lateralno, avtističnomišljenje • domišljija = kombiniranje elementov ne glede na stvarnost • umetnost, PT, sanjanje, sanjarjenje, izmišljanje, laganje… otroška igra • Večjo vlogo imajo čustva in osebne potrebe • OM: v domišljiji rešujemo probleme, ki jih sicer ne moremo (želje, potrebe) • Pomembna za načrtovanje, postavljanje ciljev, ustvarjalnost • 4-5 leto – pojav kognitivni procesov, ki omogočajo simbolične funkcije • V domišljiji otrok preizkuša, razvija, raziskuje ideje > pomembna vloga v učenju • Igra in domišljija • nujni, da otrok spozna meje (laž, kraja, goljufanje) • se uči pravil družb. vedenja (sodelovanja, dogovarjanja, reševanja sporov…) • domišljijske igre otroku bogatijo besedni zaklad • nauči se biti kreativen kasneje (reševanje življenjskih problemov) • Razvoj: > otroška domišljija raste, svet brez meja - NE ZAVIRAJ!! (kritika) Video:domišljijska pripoved 12 Spodbujanje domišljije: • z njim se igramo razne domišljijske igrice (mačjo družino, gusarje, kavboje) • Slikanice - otrok naj si izmisli zgodbo • Navduši za likovno, glasbeno in plesno ustvarjanje (skupaj z njim, pokaži) • Ustrezni pripomočki: barve, plastelin, papir…inštrumenti, glasba, igrače, knjige • omeji čas na računalniku in TV (največ 1 uro/ dan, najbolje skupaj s starši)

18. Domišljijski prijatelj Domišljijski prijatelj • Pogosto pri 3 ali 4 do 6 letnih otrocih (normalen zdrav razvoj) • otrokova domišljija (+ čustva + razum) se razvija • izraz otrokove potrebe po zasebnosti (ne krši!) • Domišljijski prijatelj ima pomembno vlogo: • otrok preizkuša , kdo bi rad bil (išče svojo identiteto) • vaja za kasnejša prijateljstva • ga uporablja, da se z lažjo izmaže iz precepa (npr. on je to naredil) • Starše (vzgojitelje) pogosto moti, plaši, skrbi (nepotrebno!) • naj ga pozitivno sprejmejo • sprejmejo domišljijsko razmišljanje otroka • po potrebi otroka postavijo v stvarnost • naj se ne vsiljujejo v igro z njim, le na zahtevo otroka • Zaskrbljujoče le, če otrok odklanja “živo” družbo • pogovor z otrokom, poskrbi za redno igro z 1-2 resničnimi vrstniki (1-2) • Video:namišljeni prijateljnamišljeni pes

19. Domišljija: laž, kraja, goljufija • 4-5 letnik – normalno in pričakovano vedenje • starši - priložnost, da ga naučijo odgovornosti do drugih (ustrezen pristop!!) Laži: • ne prestrogo, kazni > premočna vest , upor, vztrajno ponavljanje laži • skušaj razumeti, zakaj se je zlagal ( upoštevaj: vest se šele razvija) • pretirana kritika, kazen, zmotne obtožbe - otroku priznaj! • pogovor z otrokom, pokaži razumevanje, napredek = otrok prizna resnico • vztrajno laganje - posledica otrokovih skrbi in strahov Kraja • 3 - 4 letnik – si lasti vse - njegovo (razlage tuje lastnine, ne kaznuj) • 4-5 letniki - pri večini se pojavijo kraje - otrok ni slab! • Jeza in strogost > strah in ponovne kraje • Brez cirkusa, pomagaj, da ukradeno vrne in se opraviči, ne omenjaj več • Ob vsaki laži, kraji – pogovor, poduk (spoštovanje tuje lastnine, kako naj dobi, kar želi, razlike - izposoditi, dobiti, ukrasti…, zakaj so potrebna ta pravila) Goljufanje • 3 letnik – ne razume goljufanja, pravil pri igrah in v šoli • 4-5 let – se lahko nauči pravil odkritega pogajanja in trgovanja (brez goljufije) • Starši – osveščanje, razlaga, brez obsojanja ali prestrogega kaznovanja Igranje vlog v različnih prizorih – otroku prikaži, kaj pomeni spoštovati druge Video:zakaj otroci lažejootroška lažotroška kraja

20. Razvoj govora 1/2 • Govor = pomemben pokazatelj duševnega razvoja • Začetek razvoja govora konec 1. leta; pravi razvoj: 2-6 let Situacijski in kontekstni govor • Govor = od vsega začetka sredstvo za komunikacijo z drugimi, tesno povezan z otrokovo praktično dejavnostjo • Izključno situacijski značaj in oblika dialoga (vprašanja Kaj je to? in odgovori na zastavljena vprašanja) Značilnosti situacijskega govora • še ne pokaže v popolnosti vsebine misli s pomočjo govornih oblik – pomembni so tudi gibi, mimika, intonacija, vsebina razumljiva če upoštevamo in poznamo situacijo, o kateri otrok govori • sredstvo za komunikacijo z drugimi, tesno povezan z otrokovo praktično dejavnostjo • primaren - socializacijski govor (prevladuje v predšolskem obdobju) • teme iz vsakdanjega življenja Značilnosti kontekstnega govora • vsebina se razbere že iz samega konteksta (sobesedila), ne da bi poslušalec poznal situacijo • sekundaren • primer slikanice: situacijski govor (otrok vidi slike sam in jih opisuje); kontekstni govor (besedilo so otroku prebrali ali pripovedovali odrasli in otrok povzema to besedilo) Video:malčkov govorni razvoj

21. Razvoj govora 2/2 Primarne oblike govora Sovjetski psihologi: • Dialog (prva oblika) > monolog > ukazi, ocene, kritika, odobravanje • Enota govora ni beseda, temveč poved (izraža misel) Piaget: • Razvoj govora gre od egocentričnega proti socializiranem • Egocentrični govor nima nikakršne stvarne komunikacijske funkcije; z razvojem »odmira« • Delež egocentričnega govora: • 3 letniki (50%) • 7 letniki (30%) Vigotski: • Govor je primarno socialen • Egocentrični govor - posledica slabe razčlenjenosti in diferenciacije individualnega govora • Egocentrični govor lahko postane sredstvo mišljenja v pravem pomenu besede • Egocentrični govor ne izgine, se pretvori v notranji govor > ta pa v miselno aktivnost Video:spodbujanje govornega razvoja otroka

22. Besedni zaklad, slovnica Metode za preučevanje razvoja govora: • Direktna (biografska ) m. - opazovalec zabeleži besede, ki jih otrok uporablja • Testi besednega zaklada (opisovanje slike, poimenovanje predmetov, dopolnjevanje povedi) • Asociativne metode – projekcijske tehnike (klinična psihologija, kriminologija) • PREVIDNOST pri rezultatih - odvisni od načina, metode NUJNO ločiti pasivni in aktivni besedni zaklad! Pasivni vedno mnogo večji. Razvoj slovnice pri otroku • razmere, vzgoja, sociokulturno okolje > močan vpliv na slovnico, besedni zaklad – velike razlike v govornem razvoju Gvozdjev – tri obdobja v otrokovem govoru (glede na slovnične strukture) • 1. Amorfne besede (1-2 leti): ena beseda = poved > dve, tri besede = poved • 2. Oblikovanje slovničnih struktur (2-3 leto): eno, večstavčne povedi • 3. Osvajanje sklanjatev, spregatev (3- 7 leto) Prve besede • Praviloma samostalniki, ob njih v povedih glagoli • Konec 2. leta - pridevniki, kasneje zaimki in predlogi • 2.-3. leto – delež samostalnikov upada na račun zaimkov Otrok sprva sam sebe kliče po imenu (konec 2. leta zaimek) • Primer: »Peter bo zdaj jedel« > »on bo zdaj jedel« > »jaz bom zdaj jedel« • (posledica egocentrizma in posnemanja okolice) Video:govorni razvoj otroka

23. Govorni razvoj: glasovna stran Osvajanje glasovne strani jezika: • = zaznava glasov jezika (fonemični sluh) + izgovor posameznih glasov • Prvo razumevanje besed – na ritmično-melodični strukturi besede, povedi. • (npr. besede račka,mačka tačka – 2-letni pogosto zamenjujejo) • Slušna diferenciacija glasov > vključevanje artikulacije > diferenciacija soglasnikov > slušna diferenciacija • Hkrati razvoj besednega zaklada + osvajanje izgovorjave • Novi glasovi se osvajajo z vajo (poskusi in napake) • 3- 4 leta – pravilno slišijo in izgovorijo vse glasove materinega jezika • Za opismenjevanje to še ni dovolj + jasna predstava o glasovni sestavi besede Učljivost na govornem področju • 3-7 let – izredno občutljivi za učenje jezika (povečana potreba po komunikaciji) • možnosti za razvoj govora se ponavadi ne izkoriščajo v polni meri • za razvoj ni zadosti poslušanje govora, nujna lastna praksa • Odrasli – vrstniki (središče pozornosti pri otrokovem govoru) • VVO: premalo učenja jezika skozi vsakodnevno prakso in različne aktivnosti! Video:dvojezično izobraževanje

24. Bilingvizem Bilingvizem (dvojezičnost) • otrok se uči dva jezika hkrati (od rojstva, rane mladosti) • Razlog: migracije staršev, narodnostno mešana ozemlja, zakoni… • ob vstopu v šolo - nekoliko slabši besedni zaklad od vrstnikov • včasih čustvene težave – če ista oseba z njimi govori izmenično v obeh jezikih, ali zaradi norčevanja, kritike, posmeha • Otrok se bega, ne ve kaj spada v enega, kaj v drugega • striktno v enem jeziku, se delati da drugega ne razumemo!! • zgodnje otroštvo - zelo pomembno za učenje tujega jezika, najbolj primeren čas, otrok zelo dovzeten • Naravna metoda učenja: skozi igro in druženje, povsem neprisiljeno • mora osvojiti več znanja, malo počasneje napreduje v posameznem od obeh jezikov (v obeh skupaj zna več kot vrstniki) • po daljšem času izvrstno obvlada oba jezika (oba kot materin) Multilingvizem (večjezičnost) – če se uči 3 ali več jezikov • Ni priporočljivo, otroka preobremenimo • Video:večjezični otrokkoristi bilingvizma

25. Risba – likovno izražanje Risanje • Oblika otrokove dejavnosti in ustvarjalnost • Tudi za diagnostične in terapevtske potrebe (med metodami analize izdelkov) Iz likovnega izraza so razvidne: • Sposobnosti zaznavanja • Razvitost fine motorike • Socialno doživljanje okolja • Notranje čustveno življenje • Lahko ocenimo splošni duševni razvoj na posameznih starostnih stopnjah • Ocenimo psihosocialni razvoj – likovno izražanje se spreminja po splošnih zakonitostih Metoda analize izdelkov • Nekateri: risanje je eden prvih ventilov za ustvarjalne nagibe • Duševna sprostitev z likovnim izražanjem • Osnovni stadiji v likovnem izražanju <-> obdobja razvoja glavnih duševnih procesov • Video:malček slikagovorica risbe (neresno)govorica risbe

26. Otrok in igra Vloga odraslih in sovrstnikov: • 0 – 2 let: individualna igra (želja: odrasli – dodatni partner) • 2-3 leta: vzporedna igra – več otrok v prostoru, vsak se igra po svoje • po 3. letu: skupinska igra (razprtije) – prej pri otrocih v VVO > kasneje vedno manj sporov, večje skupine Značilnosti igre mlajšega predšolskega otroka • Prevladujejo funkcijske igre - zahtevnejše motorične aktivnosti: tek, lovljenje ravnotežja, preskakovanje ovir, metanje žoge... • Raziskovalne (eksplorativne) igre – vse večjo težo: • Konstrukcijska igra (»lego kocke«) • Didaktične igre: niza predmete po značilnostih, prepoznava, poimenuje • Domišljijske igre – igre z vlogami – igre predstavljanja (simbolične) Značilnosti igre starejšega predšolskega otroka • S starostjo - igra vse bolj sestavljena in raznovrstnejša (velike razlike) • Sorazmerno s starostjo se spreminja vsebina igre • Vse bolj v ospredju skupinska igra, občasno tudi vzporedna igra • Sestavljena funkcijska igra: prave športne aktivnosti – zloraba (NE!) • Dojemalna igra močno zastopana (nevarno da duši ustvarjalno igro – TV) • Domišljijska igra upada (zaradi ustvarjalne) – prevladujejo igre z vlogami • Ustvarjalna igra – vse večja vloga - naravni most k delu, učenju

27. Igralna terapija, preventiva • Psihoanalitiki - igra kot terapija, pomoč otrokom, preventiva motenj Domišljijska igra • Ne smemo omejevati, kritizirati - velik pomen za socialno čustveni razvoj • Služi premagovanju bojazni, zadovoljevanju raznih pozitivnih (po posedovanju, veljavi, zmagi, uspehu, ljubezni…) in negativnih teženj (zavist, ljubosumje, agresija…) Ljubkovalno igranje • Mehke, tople, kosmate igrače, specifičen vonj – igrača gre z otrokom spat • Otrok do igrače razvija navezanost (0-3 leta - takšen pomen samo ena igrača) • Omogoča iluzijo konstantnosti objekta (nadomestek mame), zato deluje pomirjajoče Igre s pravili – vabijo v akcijo, razvoj in samostojnost Tekmovanje Video:zdravo tekmovanje • Pomembno za samovrednotenje in samopodobo • Pomaga pri razvoju samostojnosti ( ločevanje od matere) • otrok se uči obvladovanja nagonskih teženj in impulzov • pomembno, da spozna da porazi/zmage ne pomenijo manj/večvrednosti Sodelovanje – pomembno za razvoj socialnih spretnosti (sledi tekmovanju) Vključevanje staršev • Od 1,5 let otrok pogosto vabi starše v igro • Udeležba staršev prinaša tudi možnost imitacije • Igra z vrstniki otroku ne more zamenjati igre s starši

28. Prve oblike otroške risbe • Pojavijo se mnogo kasneje kot ostale igralne aktivnosti • 1-2 letnik rad uporablja (vse) predmete, ki puščajo sledi 1. Čečkanje (2-3 leta) • = prva oblika otrokove risbe • Splet elipsastih in krožnih črt, ne predstavlja ničesar • Otrok uživa v kinestetičnih občutkih, ko pisalo pušča sled =kinestetična risba Čečkanje se razvija: Video: čečkanje • Se začne držati risalne površine (ne gre preko) • Črte so vse manj neurejene • Svojevrsten individualen vzorec črt • Se razvija – koordinacija oko – roka Prehod k simboličnemu risanju • Obdobje naključnega ujemanja risbe s predmetom (2-3 leta), sicer čečkanje • Otroku risba nekaj predstavlja, izdelek poimenuje • Sprva nariše, nato poimenuje

29. Risba predšolskega otroka 2. Stopnja simboličnega risanja Video:simbolična risba • 3-4 leta: vnaprej pove, kaj bo narisal • shematizem (shematske faze) ali intelektualni realizem • v začetku različno poimenuje isto risbo, npr. čez uro nekaj drugega • ne riše samo tega kar vidi, riše po svoji miselni predstavi • rentgenska risba – otrok riše tisto, kar o predmetih ve, kar čuti do njih • Srce človeka, notranjost hiše – prozorni zidovi, bratec v maminem trebuhu • »risanje moža« (Goodenough) – glavonožec – risanje človeške figure • otrok nariše tisto, kar je zanj pomembno, kar si zasluži pozornost (ni v skladu z razmerji v resničnem svetu, ni pravih sorazmerji, velikost ni naključna) • 5- 6 let: vnaprejšnja predstava o tem, kaj bo narisal • kritičnost do risbe • prikazovanje prostora v risbi – napredek (6 letniki – prava razmerja) • prostor prikazan z osnovno črto, na katero postavlja predmete • ni detajlov, kar je pretežko – poenostavi ali izpusti Nasilno učenje risati pravilno zavre spontanost in ustvarjalnost!! Video:primeri otroških risb

30. Risanje šolskega otroka 1/2 3. Prehod k realistični stopnji risanja (6-9 let) • slaba notranja zgradba – otrok brez načrta dodaja nove predmete • dinamizem – ni risano kot statično, skuša prikazati gibanje, dogajanje • videz prostora (ne samo predmetov na črto) • »ptičja perspektiva« (10 let) = risanje od zgoraj navzdol • prostorska perspektiva (osvojijo ~ 12 let) • risanje po principu stripa (več zaporednih slik prikazuje dogajanje v času) • dodajanje besedila (komentar, dialog) • Velike medosebne razlike v likovnem izražanju • Že lahko najdemo nadarjene (vizualni tip) • POZOR: nekateri prehodnih faz ne štejejo – navajajo samo 3 glavne faze • Čečkanje • Simbolično • Realistično • drugi pa 4 ali 5 faz risanja (tudi prehod k simbolični in realistični risbi) Video:risbe otrok iz Afganistana(kaj “govorijo”?)

31. Risanje šolskega otroka 2/2 4. Realistična stopnja risanja (okrog 10. leta in dalje) • vsak del risbe ima svoj pomen, dovršenost, zaključenost • uporablja perspektivo • prikazana je tretja dimenzija (globina) • izražanje se poglablja in izpopolnjuje (naprej odvisno od učenja slikarstva) • prstno slikanje, oblikovanje predmetov > risanje Razlike med otroci odvisne od: • Splošni miselni razvoj • Socialne izkušnje • Razlike med spoloma 10,12 let – se pokaže • Motorične spretnosti nadarjenost za • Specifične izkušnje likovno izražanje • Vaja Pri nekaterih znaki nadarjenosti že zelo zgodaj, tudi prej Otrokova risba (stopnja risanja) – zelo dober pokazatelj umskega razvoja Video:risbe nadarjenih 1 2

32. Šolska zrelost DEF: Otrok je zrel za šolo, če je sposoben slediti zahtevam, ki jih predpisuje učni načrt za 1. razred in se lahko vživi v način delovanja šole. Šolsko zrelost sestavljajo 3 vidiki: • Telesna zrelost:teža, višina, telesna zmogljivost, zdravstveno stanje – določi šolski zdravnik (»otrok se lahko z desno roko čez glavo prime za levi uhelj«) • Osebnostna zrelost:ocena otrokovega duševnega in čustvenega razvoja – vzgojiteljica, starši, predšolska vzgoja – min 150 ur – anamnestični razgovor • Iznajdljivost, iniciativnost, kritičnost, priljubljenost, zbranost, agresivnost, samokontrola, samostojnost, odziv na frustracije…) • Funkcionalna zrelost:ocena otrokovega funkcioniranja (psiholog - testi šolske zrelosti – TŠN, POŠ) poudarek na različnih sposobnostih: zaznavanje, grafomotorika, umski razvoj, govorne sposobnosti, razvita pozornost + vztrajanje pri zaposlitvah Skupina strokovnjakov (zdravnik, psiholog, socialni delavec) ustvari sodbo o tem ali je otrok zrel za OŠ (praksa: vzgojitelj namesto soc. delavca) • Gl. kriterij za vstop v šolo je starost (problem nad in podpovprečnih) • Testiranje POŠ samo za mlajše (pogojni vpis), večina ni testirana • Končna sodba zrelosti - na podlagi vseh treh ocen • Odločitev prepuščena staršem – mlajše lahko komisija odkloni (zaščiti otroka) Video:testiranje šolske zrelostikaj je šolska zrelost

33. Psihosocialni/psihoseksualni razvoj 1/2 • od 2 do 5 let – nadaljnji 2 krizi po Eriksonu Erikson – 2. stadij (2-3 leto): Samostojnost nasproti dvomu vase in občutku sramežljivosti • Povečana gibljivost, hoja, raziskovanje, otrok lahko sam vzame kar hoče, želi • občutek samostojnosti, neodvisnosti, samokontrole in lastne vrednosti • Potreba, da sam obvladuje svet, da se sam loti stvari • Če starši ne sprejemajo > občutek neuspeha in zasmehovanja • Preveč kritični, omejevalni starši > občutek dvoma in sramežljivost • Obdobje navajanja na čistočo – tabuji, veliko možnosti za neuspeh, zasmehovanje • Pravilno ravnanje staršev in vzgojiteljev: • sprejemanje prvih poskusov neodvisnosti pri otroku • ravnotežje med pretiranim omejevanjem, kritičnostjo (uniči iniciativnost in moč volje) in pretirano popustljivostjo (agresivnost) • potrditev otrokovih pobud in njihove vrednosti • Obdobje sovpada z analnim stadijem psihoseksualnega razvoja po Freudu • Anus (lat. ) = zadnjična odprtina • Ugodje ob izločanju blata • Starši učijo nadzora (čistoče) • Nagonska energija se premakne na analno področje

34. Psihosocialni/psihoseksualni razvoj 2/2 Erikson – 3. stadij (4-5 let): Iniciativnost (zadovoljstvo ob lastnih pobudah) nasproti občutku krivde in manjvrednosti • Povečane zmožnosti planiranja in organiziranja • Otrok sposoben načrtovati, dejati pobude, dosegati cilje • Uživa v aktivnosti, testira svoje moči • Zasmehovanje staršev > občutki krivde • Vloga staršev: • Potrditev otrokovih pobud, da je nekaj vredno • Dajati odgovornost, ki ustreza njihovim močem • Spodbujati, da se igrajo, pomagajo doma • Da usmeri energijo in iniciativnost na sprejemljive aktivnosti • Vsaka prepoved naj vsebuje sporočilo, kaj otrok ne sme in kaj sme – »ne piši po zidu, lahko pišeš po listu« • Upoštevanje vprašanj »kako« »zakaj« (razlage!) Obdobje sovpada s Freudovim faličnim stadijem • phallos, gr. = moški spolni ud • 3-5. leto - nagonska energija usmerjena na spolne organe • ugodje ob stimuliranju spolnih organov • zavedanje spolnih razlik, začetki masturbiranja • Ojdipov konflikt (strah pred kastracijo) > identifikacija z očetom (agresorjem) • Identifikacija > otrok prevzame ustrezno spolno vlogo

35. Razvoj pojma samega sebe • V prvem stadiju otrok spozna, da obstaja : jaz in ne-jaz (okolje) Uporaba lastnega imena: • 2 leti: začno uporabljati lastno ime – »daj to Mojci!« • 2-3 leti: uporablja lastno ime, ne zna reči: jaz, meni (zaimki) Povečana samostojnost: • 3 leta: izražanje samostojnosti – »sam bom!« Razširitev pojma samega sebe: • 4 leta: jaz in stvari, ki mu pripadajo – kaže posesivnost (moje igrače, moj očka...) • 5-6 let: občutja in doživljanje sebe tudi verbalizira (na glas) • 5 let: oblikovana samopodoba – slika, predstava o sebi (o lastnem telesu, sposobnostih…) • v šolo vstopi z izoblikovano sliko o sebi (šol. uspešnost > nadalje vpliva) • 1. leto šole: včasih težave prilagajanja > otroku in staršem se sesuje svet • razumevanje, naklonjenost, konkretna pomoč Samopodoba:- tesno povezana s samospoštovanjem > vedenje, dosežke • Akademska samopodoba (šola, izobrazba) • Socialna samopodoba (odnos z vrstniki, starši) • Telesna samopodoba (telesne sposobnosti, telesni videz) Lastne izkušnje + “pomembni” drugi > oblikovanje samopodobe Ukrepi za izboljšanje samopodobe: • Pomagati otrokom z negativno samopodobo (nesamozavestni, plašni…) • Poskrbi za pozitivne izkušnje, hvali, nagrajuj, vzpodbujaj, prepreči kritiko • Video:samopodoba otrokaizgradnja samoocenesamoizpolnjujoče prerokbe

36. Razvoj spolne identitete 1/2 Razvoj spolne identitete in spolna vzgoja • Nekaj časa traja preden se pojem spola razvije v polni meri • 2,5 – 5 letni – čudna vprašanja Poznavanje in pravilna uporaba oznake za spol: • 3 leta: pozna oznako: »deček«, »deklica«, pravilno označi sebe (prej ne) • ni globljega razumevanja: ne razume, da je spol stalen • ne razume odnosa med razlikami v spolnih organih in spolom • druge otroke razvršča po zunanjih značilnostih (obleka, pričeska, igra...) Pravilno razvrščanje in uporaba zaimkov: • 4 leta: otrok pravilno razvrsti druge po spolu • pravilno uporablja zaimke: ona, on, njej, njemu • ne razume še popolnoma spolne stalnosti Razumevanje konstantnosti spola: • 5-6 let: otrok razume konstantnost spola (trajna značilnost) • pozna odnos med razliko v spolnih organih in spolno identiteto • posnema istospolnega roditelja (+ druge odrasle istega spola) – imitacija Video:razumevanje spolapovezava organov in spola

37. Razvoj spolne identitete2/2 Dejavniki, ki vplivajo na razvoj pojma spola: • Ni odvisno od razpravljanja o spolnosti in videnja golih odraslih • Vzgoja in izkušnje ne igrajo pomembne vloge • Povezano s stopnjo otrokovega umskega razvoja (inteligentnost) Razlage oblikovanja spolne vloge in spolne identitete – 3 različne teorije: • Psihoanalitična teorija • proces identifikacije (navezanost na istospolnega roditelja) • Teorije socialnega učenja (učenje po modelu) • Diferencirano ojačevanje ustreznih oznak (starši) • + posnemanje istospolnega roditelja • Spoznavno razvojna teorija (Kohlberg) • Najprej nedosledno uporabljanje »deček/deklica« • Nato diferenciranje po nekaj znakih (obleka, pričeska...) • Kasneje pojem ohranitve spola > vrednotenje • >možnost preferiranja lastnega spola Video:menjava spolne identitete

38. Navezanost in odvisnost • Odvisnost in agresivnost – najbolj opazni medosebni vedenje v zgodnjem otroštvu • DEF.: Odvisno vedenje = iskanje fizične bližine osebe na katero je otrok navezan (matere), oprijemanje te osebe, iskanje potrditve in pozornosti (tudi jok na ločitev od te osebe). Reakcije na ločitev od matere in prihod tujca (umetna situacija – študije): • Starejši manj jokajo, manj kličejo mater, so bolj prijazni s tujcem • 2-3 letni: se približajo materi ob vstopu tujca (varno pribežališče) • Spreminja se način izkazovanja navezanosti oz. odvisnosti • 2-3 leta: iskanje fizične bližine • 3-4 leta: iskanje pozornosti, odobravanja (priznanja) • nadaljnje faze v razvoju osamosvajanja • vse več neodvisne igre, manj zatekajo k materi Video:navezanost opiceprestrašena opica + navezanost otroka

39. Razvoj socialnega vedenja DEF.: Prosocialna vedenja = ki drugim koristijo, povzročajo pozitivne učinke, izboljšujejo njihovo telesno ali duševno počutje. • Več oblik: • Empatija (sposobnost vživeti se v drugega) Video:malčkova empatija • Altruizem Video:altruizem malčka • Enakopravnost • Spodbujanje skupine • Razne oblike sodelovanja, konstruktivnega reševanja problemov Razlike med prosocialnimi vedenji, individualizmom, tekmovalnostjo in agresivnostjo • Prosocialno vedenje – upoštevanje potreb drugih, prizadevanje za njihovo blaginjo, pravična delitev dobička • Individualizem – posameznik želi absolutni dobiček zase (vedenje) • Tekmovanje, rivaliteta, superiornost – posameznik želi relativen dobiček zase; prizadeva si, da bi korist ali dobiček drugega zmanjšal • Agresivnost – (namen!) povzročiti telesno ali duševno škode drugemu (najbolj oddaljena od prosocialnega vedenja) Oblike prosocialnega vedenja se razvijajo po določenih razvojih zaporedjih.

40. Socialno vedenje 1/2 • Razvoj odnosov med vrstniki • 2-5 let: spremembe v odnosu do vrstnikov • povečanje količine medsebojnih interakcij • iz paralelne igre v kooperativno igro • spremeni se oblika interakcij • sami aktivno vključujejo v igro > prepiri, spori, agresivnost • Porast socialno zrelejših oblik obnašanja • Zrelejši, konstruktivnejši načini socialnega vedenja • Naraščajo: sodelovanje, medsebojno nagrajevanje, izrazi naklonjenosti, pripravljenost prilagajati se drugemu • Socialna recipročnost (izražajo naklonjenost > sami jo dobijo več ipd.) • Razvoj empatije • = sposobnost vživeti se v drugega, postaviti se v njegovo kožo • Ni isto kot simpatija (čutiti isto kot nekdo, čustvovati z njim) • Pomembna za razvoj globljih medosebnih odnosov, pomoč drugim • Vpliv egocentričnosti • Zgodnje otroštvo – otrok je egocentričen • Konec predšolskega obdobja • lahko si predstavlja, kako se počutijo drugi v neki situaciji (drugače od njega) • ne more združiti čustvenega vživljanja z intelektualnim razumevanjem - bistvo empatije Video:spodbujanje soc.razvoja malčka

41. Socialno vedenje 2/2 • Razvoj altruizma • Predšolski otrok – egocentrizem, ni empatije – težko uvidi, da nekdo potrebuje pomoč • 2.- 6. leta – naraščajo načini medsebojne pomoči • Premik od usmerjenosti k odraslim na usmerjenost k vrstnikom • Povečuje se navezanost na vrstnike • Iste značilnosti kot so bile prej v odnosih z odraslimi (v začetku odvisni stiki) • Tekmovalnost • 2-5 let: narašča (odvisno od kulture – medkulturne razlike) • Razlike med spoloma • Dečki bolj nagnjeni k tekmovanju, manj k enakopravnosti (bolj deklice) • Ne glede na družbeno okolje (stereotip spolne vloge) • Pomen zgodnjih odnosov z vrstniki • Preučevanja živali > socializacije si ni mogoče zamisliti brez vpliva vrstnikov • Prvi 2 leti - odrasli najpomembnejši vpliv, zatem vrstniki (v povezavi z odraslimi) • Vpliv medijev (zlasti TV, internet) > soc.vedenja = zelo velik (čas!!) • Preko modelnega učenja (Bandura – lutka Bobo) • Posnemajo vse, kar vidijo, mlajši – manj kritično (nevarno, domišljija…) • Posnemajo zlasti agresivna in spolna vedenja (bolj najstniki) • Vzgojitelji – omejiti, kaj lahko gleda, kakšne vzore nudijo samo

42. Strah: funkcija, nastanek, vrste • Funkcije strahu: varovalni dejavnik (poškodba, nevarnost) ali zavora (nepotrebno) • Nastanek strahov: naučeni ali prirojeni (kače, podgane) • Strah in anksioznost: ni isto, strah specifičen, anksioznost razpršena (ni predmeta strahu) • Običajni in neobičajni strahovi: pogosti/neobičajni (fobije) - včasih težko razmejiti Običajni normalni strahovi: • do 5. mes.: močan, neobičajen D (npr. zvok), izguba telesne opore/podlage • 6 – 23. mesecev: tujci, ločitev od starša, novi D (npr. pustne maske) • predšolsko obdobje (2-5 let): dokaj pogosti, v povprečju 3 strahovi: psi in živali (3 leta), tema (4 leta), kasneje: fantazijska bitja, smrt, tatovi, vlomilci, strah biti sam v prostoru • šolsko obdobje (6-12 let) – pogostost strahov upada, zlasti pred domišljijskimi bitji; tipični strahovi: nekatere živali (kače, miši, žuželke, žabe,kuščarji), naravni pojavi (ogenj, strele, viharji, grmenje, nevihte), telesne poškodbe in bolezni, pojavijo se psihosocialni strahovi (strah pred goloto, zaklenjen, ugrabitvijo, narediti napako...) • adolescenca (13- 18 let): socialna odtujenost, osamljenost + drugi socialni strahovi (pred nastopanjem, spoznavanjem novih ljudi, čustveno bližino) • odrasla doba: veliko socialnih strahov (zločin, nasilje, napad, poškodbe – odvisno od kulture, načina življenja) • Video: običajni otroški strahovi

43. Strah: fobije, premagovanje Bolezenski (patološki) strahovi - fobije • Neodvisni od starosti, zelo močni - onemogočajo normalno življenje • Predmet strahu - neobičajen, nenevaren (majhen prostor, pajek, voda…) • Strah ni premosorazmeren nevarnosti, ne izgine, si ne more si pomagati • Nujna obravnava strokovnjaka (pedopsiholog/psihiater, klinični psiholog) • Npr. Klaustrofobija, arahnofobija, agorafobija, hidrofobija….. Šolska fobija (ni prava fobija): joka, bruha, bolečine v trebuhu, močno čustveno vzburjen ob odhodu v šolo - v ozadju strah pred ločitvijo od staršev (strokovna obravnava) Velike individualne razlike (boječi,…., zelo pogumni, predrzni) Deklice imajo več strahov kot dečki (ali dečki samo prikrivajo?) Premagovanje strahov in pomoč pri soočanju: • Neprijetni, ovirajo vsakdanje prilagajanje (redko koristni) • Pomoč staršev, vzgojiteljev, učiteljev, vrstnikov, strokovnjaka (fobije!) • Otroku dati večji občutek kontrole, nadzora (občutek varnosti) • Otroka potolažimo (objem, poljub, umirjeno govorimo) • Razlaga določenih pojavov + kako naj se vede v določeni situaciji • Spodbuda k soočenju s situacijami • Sovrstniki kot učinkovit model (taki, ki se ne boje) • Igra – vadimo situacije (resnične, sanjske) – zaigra konec: pogumno sooči • Pogovor z drugimi starši (starejših otrok – njihove izkušnje)

44. Agresivnost Agresivna vedenja – ki imajo namen prizadeti drugo živo bitje • povzročiti telesno bolečino, občutek nebogljenosti, osramočenosti, strah, tesnobo, potrtost • Oblike agresivnosti • fizično/besedno; neposredno/posredno (zbadanje, zasmehovanje...) Agresivnost in starost (razvojne značilnosti): • 2 do 5 let: se zmanjša pogostost in jakost izbruhov trme (po 4. letu redki) • Spremenijo se razlogi, ki vodijo do agresivnega vedenja • 2-3 leta: spori s starši, prepovedi staršev • 4-5 let: agresivnost v sporih z vrstniki • S starostjo premik od telesne do besedne agresivnosti • 4-5 let: povečana agresivnost (več konfliktov, spremenjen način igre - kooperativna) Individualne razlike: • Velike razlike:visoka ali nizka frustracijska toleranca • Razlike v tem, kaj jih frustrira Razlike med dečki in deklicami • 2.3 letni: dečki opazno agresivnejši od deklic • deklice: večja anksioznost pred agresivnim vedenjem, bolj posredne oblike agresivnosti • predšolsko obdobje:nagnjenost k agresivnem vedenju – relativno stabilna osebnostna poteza (velja samo za dečke, lahko napovedujemo)

45. Dejavniki agresivnosti Dejavniki, ki vplivajo na agresivnost: • Frustracija (lačen, neprespan, malo igrač, omejen prostor...) • Način vzgoje, obravnava, odziv odraslih: odobravanje (nagrajevanje); kaznovanje, dovoljevanje – odobravanje in nagrajevanje ojača • Posnemanje, učenje po modelu (gledanje agresivnih modelov, vpliv TV) • Kaznovanje – telesno ne zmanjša agresivnosti (model agresivnega vedenja) • Zavedaj se: odrasli so otroku model!! (pokaži sprejemljiv način odzivanja) Družinske okoliščine - najbolj agresivni: • Nezaželeni in nesprejeti otroci (pomanjkanja osnovne čustvene topline, občasno intenzivno telesno kaznovanje) • Nedosledno kaznovanje agresivnosti (dovoljujejo, pa tudi močno kaznujejo) > občasno ojačanje (pogojevanje) > zelo vztrajajoče nezaželeno vedenje Ustrezni načini vzgajanja • Najmanj agresivni: čustveno toplo, nekaznovalno družinsko okolje • Kombinacija ne-dovoljevanja agresije, nekaznovanja in ne-odklanjanja Vpliv vrstnikov • Pogosto bolj agresivno po vključitvi v VVO; vrstniki lahko ojačujejo, nagrajujejo • Vrstniki prispevajo k ohranjanju prej obstoječih agresivnih vedenj • Težko zmanjšamo agresivnost v VVO , če je otrok tak od prej Ravnanje v VVO • Ignoriranje agresivnega vedenja in odobravanje, pohvala, pozornost za kooperativno vedenje > zmanjšanje agresivnosti • Odvajanje nezaželenega vedenja naj vedno spremlja učenje zaželenega

46. Uravnavanje vedenja otroka Naloga staršev in vzgojiteljev (v VVO; varuška, babice…) • Nezaželene skrajnosti vzgojnih stilov • Permisivna in represivna oz. demokratska in avtokratska vzgoja • Represivna (preteklost) – ostre, hude kazni • Permisivna, popuščajoča vzgoja – danes preveč > škodi > razvajen narcisoiden otrok, nesamostojen in čustveno nezrel odrasli • Najbolje: prijazna in nepopustljiva vzgoja • Prijazen čustven odnos vzgojitelj-otrok (izražanje ljubezni otroku, otrok mora vedno čutiti, da ga imamo radi!) • Nepopustljivosti v vzgojnih ukrepih (avtoriteta vzgojiteljev) • Jasne meje dovoljenega, razlaga prepovedi, blago kaznovanje kršitev • Veliko nagrad, pohval, izogibanje kaznim (bolj odtegnitev nagrade) • Neubogljiv otrok – pusti, da ga doletijo naravne neprijetne posledice • NAJBOLJ POMEMBNA: doslednost istega vzgojitelja, obeh staršev, drugih – vedno isto, brez izjem (menjanje pravil bega otroka) VZGOJNI PRIJEMI: • Preko pogojevanja (največ instrumentalno – nagrade) • Vedno pogovori, razlage ukrepov, dovoljenega – zakaj je tako • Če ima otrok vzgojitelja rad, ubogljivost ni problem (uboga avtoritete) • Prava avtoriteta vzgojitelja - ne iz moči (kazni), ampak ljubezni, spoštovanja • Vzgojni prijemi - dovoljena in zaželena vsa iznajdljivost • Otroku nikoli ne laži! (povej resnico, poenostavi) • Dopuščaj samostojnost (če zmore sam) in svobodo izbire (če mu ne škodi) Video:striktna disciplina (kje je napaka?)

47. Moralni razvoj Preučevanje moralnega razvoja otroka – največ Kohlberg in Piaget Kohlbergova - spoznavno razvojna teorija • Moralno presojanje in vedenje otroka ni samo ponotranjeno od staršev • Otrok postopno gradi lastno miselnost, svoje načine presojanja • Razvoj moralnega presojanja in obnašanja = odvisen od spoznavnega razvoja • Motivi moralnega vedenja niso samo v strahu pred avtoritetami in posledicami Piagetova teorija moralnega razvoja • Morala = načini, na katere otrok razmišlja, kaj je prav in kaj ni • Pomemben vidik socializacije (družba vzgaja k upoštevanju pravil) • Otrokovo morala (kaj je prav/narobe) se razvija vzporedno z intelektom • Predoperacijski otrok - značilen moralni realizem: • Ocena dejanja je odvisna od posledic, ne upoštevajo namena • Slabši, kdor po nesreči razbije kup krožnikov, kot tisti, ki enega namerno • Okrog 8. leta - že začnejo upoštevati namen osebe • Otrokov moralni čut postopno napreduje • Majhen otrok - v fazi hetoronomne morale (red in disciplino, pravila postavljajo ljudje nad njim, otrok samo sprejema) • Starejši otrok - v fazi avtonomne morale (sposoben misliti sam zase, njegova morala je plod lastnega mišljenja, ne pa vsiljena od drugih) Video:moralni razvoj malčka

48. Kohlbergova teorija moralnega razvoja Kohlberg je na podlagi proučevanj podal svojo teorijo moralnega razvoja • 3 glavne faze moralnega razvoja, vsaka ima 2 podravni, podfazi • Predmoralna faza - oseba ima določene moralne nazore zgolj zaradi njihove koristnosti zanjo. Drži se jih zgolj zato, da se izogne kazni (prva raven), ali pa zato, da bodo drugi ljudje do nje bolj prijazni (druga raven). • Faza konvencionalne morale - posameznik je zavzet za upoštevanje družbenih pravil. 1. raven - si prizadeva za splošno družbeno odobravanje in se zato podreja (konformira) moralnim načelom drugih. 2. raven - razvije močno zavzetost za »zakon in red«, ker ima spoštovanje zakonov in pravil družbe za samo po sebi moralno pravilno. • Faza avtonomne morale - posameznik razvije osebni moralni kodeks in ne sprejema avtomatično kodeksov, ki so jih postavili drugi ljudje. 1. raven -sprejme zakone družbe zato, ker čuti, da so demokratično uveljavljeni v prid vseh. 2. raven - vzpostavlja svoje moralne kodekse in načela z osebnim razmišljanjem o spornih zadevah. Lahko se zgodi, da se ne strinjajo z nekaterimi pravili družbe, če čutijo, da so moralno zgrešena. • Otrokova morala se torej oblikuje v procesu socializacije, zlasti pod vplivom staršev in vzgojiteljev, kasneje pa vse pomembnejšo vlogo dobiva otrokovo lastno mišljenje (samodejavnost). Vendar pa mnogi ljudje nikoli ne dosežejo končne ravni moralnega razvoja oz. avtonomne morale, nekateri ne razvijejo niti konvencionalne morale in ostanejo na fazi predmorale (npr. prestopniki, psihopati…). • Video:Kohlbergova dilema (primeri odgovorov 1)

49. Nivoji in stadiji moralnega razvoja – Kohlberg: I. Prekonvencionalni ali preddogovorni (predmoralni) nivo • Običajno predšolski otroci • Standardi za pravilno in napačno vedenje so absolutni (postavi jih avtoriteta) • Zunanji kriterij – fizična posledica škode pomembnejša kot namen • NPR: kdor po nesreči razbije 12 kozarcev je slabši kot nekdo, ki zanalašč enega • 1. ST. usmerjenost k poslušnost in kazni (NPR: ni prav da krademo, ker nas lahko ujemajo in zaprejo) – sodba glede na fizične posledice, izogniti se kazni, ustreči avtoriteti, ki ima večjo moč • 2. ST. instrumentalno – relativistična usmerjenost (NPR: igrače moraš deliti z drugimi, da jih bodo potem tudi drugi s teboj) – pravilno, kar zadovoljuje potrebe posameznika in tudi drugih; pravilo »jaz tebi – ti meni« - poštena izmenjava II. Konvencionalni ali dogovorni nivo (norme, pričakovanja skupine; dogovori družbe) • 3. ST. usmerjenost k pridnemu dečku, deklici • 4. ST. usmerjenost k zakonitostim, redu – avtoriteti III. Postkovencionalni ali postdogovrni (avtonomni) nivo (spozna, da so socialni in pravni dogovori relativni, presoja na univerzalnih etičnih načelih) • 5. ST. usmerjenost k legalnemu dogovoru • 6. ST. usmerjenost k univerzalnemu etičnemu principu • 1. in 2. stadij (premoralni nivo) s starostjo upadata • 3. in 4. stadij naraščata do 13. leta in se ustalita (tudi nekateri odrasli na tem nivoju) • 5. in 6. stadij začneta naraščati med 13. in 16. letom • Video:Kohlbergova dilema - primeri 2

50. Zgodnja nevrotska simptomatika Nevroze pri otrocih ali razvojne motenje osebnosti • Anna Freud in Melanie Klein: • nekatere motnje izražene žev prvih letih življenja • predstopnja nevrotičnega razvoja> kasneje prerastejo v nevrozo • ker vplivajo na razvoj ter strukturalizacijo ega in superega • Ni jasnega odgovora, kaj je normalna in prilagojena osebnost • Ni jasno ali lahko govorimo o nevrozi pri predšolskem otroku • Izraz otroška nevroza redko uporabljalo, le najpogumnejši • Večina avtorjev: o nevrotični strukturi lahko govorimo šele v zgodnjem šolskem obdobju (faza latence) • Drugi: nevroze najdemo že pred 5. letom • Nevrotičnih simptomov ne smemo zamenjavati z nevrozo!!! • Zarazne motnje pri otrocihse uporabljajo tudi izrazi: • psihosocialne motnje, • motenje vedenja, video:vzgoja težavnih otrok • emocionalne motnje, • motnje temperamenta, • maladaptacija (slaba prilagojenost)