normalen razvoj otroka l.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
NORMALEN RAZVOJ OTROKA PowerPoint Presentation
Download Presentation
NORMALEN RAZVOJ OTROKA

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 55

NORMALEN RAZVOJ OTROKA - PowerPoint PPT Presentation


  • 1616 Views
  • Uploaded on

NORMALEN RAZVOJ OTROKA. Nataša Jelerčič, dr.med. Normalen otrokov razvoj. Normalen gibalni razvoj Normalen kognitivni razvoj Razvoj govora Razvoj vida Razvoj sluha M. E. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997 D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'NORMALEN RAZVOJ OTROKA' - Anita


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
normalen razvoj otroka

NORMALEN RAZVOJ OTROKA

Nataša Jelerčič, dr.med.

normalen otrokov razvoj
Normalen otrokov razvoj
  • Normalen gibalni razvoj
  • Normalen kognitivni razvoj
  • Razvoj govora
  • Razvoj vida
  • Razvoj sluha

M. E. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997

D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997

W.E.Nelson: Textbook of pediatrics;15th ed., 1996

R.S.Illingworth : Basic developmental screening screening 0-2 years

www.therapy.edu.com/pedi/chapter

obdobje novorojen ka in dojen ka
Obdobje novorojenčka in dojenčka
  • Zdrav, donošen novorojenček v stanju mirne budnosti izkazuje primerno držo telesa in več vrstgibanja
  • Izkazuje dobro posturalno ravnotežje v legi na hrbtu
  • Posturalni tonus z okončinami od podlage
  • Značilen položaj popolne fleksije.
ve vrst gibanja
Več vrst gibanja:
  • Refleksna in ritmična aktivnost
  • Številni refleksni odgovori in avtomatizmi – odraz delovanja filogenetsko starih delov živčevja – pomen v evoluciji – z razvojem kompleksnejšega, k cilju usmerjenega gibanja, aktivacija mlajših struktur, integracija refleksne aktivnosti
  • Spontano gibanje

- zvijanje (writhing movements)

- drencanje ( fidgetymovements)

neonatalni refleksi in avtomatizmi osnovne reakcije
Neonatalni refleksi in avtomatizmi – OSNOVNE REAKCIJE
  • Odraz funkcioniranja na subkortikalnem nivoju – možganskego deblo
  • Znak nevrološke abnormnosti:
  • - odsotnost / asimetrija enega ali več neonatalnih refleksov
  • - prisotnost le teh, v času, ko bi se morali integrirati
sesalni refleks
Sesalni refleks
  • Sproži ga predmet , ki ga novorojenček dobi v usta ( prsna bradavica, duda)
  • ključni pomen za preživetje
  • Integracija 6.- 12 .m
  • odsotnost = znak hude abnormnosti, zanesljiv napovednik psihomotorične retardacije

E.M. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997

D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997

W.E.Nelson: Textbook of pediatrics;15th ed., 1996

www.therapy.edu.com/pedi/chapter

iskalni refleks rooting in po iralni refleks
Iskalni refleks (Rooting) in požiralni refleks
  • V tesni zvezi s sesalnim
  • Sproži ga dotik ust ali kože lic na katerikoli strani
  • Otrok obrne glavo v to smer in skuša vtakniti prst v usta, da bi ga sesal
  • Integracija 2.- 5. mesec
  • Odsoten – nedonošeni, abnormnost
  • Odsoten požiralni refleks – huda abnormnost
prijemalni refleks palmarni in plantarni prijem
Prijemalni refleks – palmarni in plantarni prijem
  • Z dotikom dlani ali stopala s prstom stisk pesti ali pokrčenje prstov na nogah
  • Včasih izzovemo babkinov palmo-mentalni refleks ( za spodbujanje neprehranskega sesanja in olajšanje hranjenja pri nedonošenih)
  • V evoluciji pomemben pri preživetju – refleksen oprijem matere
  • Izzveni oz. se integrira s pojavom hotenih gibov - pri 4. mesecih, plantarni pozneje 9.- 10.m
  • Perzistenca – znak okvare
morojev refleks ali reakcija zdrznjenja
Morojev refleks ali reakcija zdrznjenja
  • Zvočni dražljaj, občutek nenadnega padca glavice
  • Najprej roke odroči in iztegne,razpre dlani, nato priroči, pokrči, stisne dlani v pest in začne jokati
morojev refleks
Morojev refleks
  • Asimetrija: poškodbe perif. živcev ( pareza plexus brachialisa ), hemiplegija
  • Hiperaktiven refleks – sindrom odvisnosti pri otroku
      • Izzvenevanje že po 4. tednu
  • Integracija – 5-6. mesec
avtomatizem prvinskega stopanja
Avtomatizem prvinskega stopanja
  • Novorojenčka držimo pokonci, tako da se močno opira s stopali na podlago

in ga nagnemo naprej

začne samodejno hoditi

  • Presorecepcija v

podplatih

(hodi tudi po steni)

  • Integracija – 2. mesec
reakcija prestopanja
Reakcija prestopanja
  • Sproži jo somatosenzorična informacija iz kože hrbtišča stopala
  • Če novorojenčka držimo pod pazduhama in mu dovolimo, da se s hrbtiščem stopala dotakne neke površine, bo refleksno dvignil nogo na površino
  • Integracija – 2. mesec
  • Asimetrija – lezija CŽS, poškodba perif. živca, mišična oslabelost
  • Enako reakcijo izzovemo tudi na roki
reakcija vzravnave
Reakcija vzravnave
  • Če novorojenčka držimo pokonci tako, da se krepko opira na stopala, iztegne nogi v kolenih in se vzravna v trupu
  • Refleks sproži presorecepcija v podplatu, ne pa sam pokončen položaj ( tudi v vodoravnem visenju)
  • Integracija- 1.-2. mesec
odgovor na poteg trakcijski refleks
Odgovor na poteg – trakcijski refleks
  • Primemo otrokovi zapestji in ga iz ležečega položaja na hrbtu počasi povlečemo v sedeči položaj, pri čemer glavico počasi izravna in nekaj sekund zadrži v liniji s trupom
  • Pri potegu skrči komolce, kolena in gležnje
  • Stopnja kontrole glavice odvisna od starosti
  • Integracija 2. -5. mesec
  • Zaostajanje glavice ali odsotnost skrčenja udov = znak nenormalnosti
nesimetri na toni na vratna refleksna aktivnost
Nesimetrična tonična vratna refleksna aktivnost
  • Če otrok spontano obrne glavo v eno smer ( ali mu jo obrnemo pasivno), sta roka in noga na tej strani iztegnjeni, na drugi strani pa pokrčeni ( položaj mečevalca!)
  • V obdobju novorojenčka neizrazit
  • opaznejši v 2. mesecu življenja, najizrazitejši med 2.- 4. mesecem
  • v 4.- 6 mesecu se integrira
  • Pojačan pri CP in pri hudo zaostalem razvoju
simetri na toni na vratna refleksna aktivnost
Simetrična tonična vratna refleksna aktivnost
  • Če flektiramo glavico otroka, se v rokicah pojavi fleksija, noge ekstendira, pri ekstenziji pa obratno – ekstenzija zgornjih okončin in fleksija spodnjih
  • Integracija v 8. -12. mesec
refleks uvijanja trupa galantov refleks
Refleks uvijanja trupa – Galantov refleks
  • V legi na trebuhu
  • Z dotikom – s prstom potegnemo vzdolž hrbtenice, hrbet se usloči na draženo stran
  • Integracija pri 2. m.,( včasih po 1. letu, lahko pozneje)
  • Pri nevrološki prizadetosti ga izvabimo z draženjem povsem stranskih delov kože hrbta
  • Določanje senzoričnega nivoja pri nekaterih okvarah hrbtenjače
spontano gibanje novorojen a in dojen ka
Spontano gibanje novorojenča in dojenčka
  • Endogeno generirana motorična aktivnost (spontano gibanje ploda)
  • Neinvazivna, ponovljiva diagnostična metoda – H. Prechtl ( opazovanje, snemanje, ocenjevanje)
  • Zanesljiv način odkrivanja zgodnje možganske okvare
  • Selekcija otrok za zgodnjo terapevtsko intervencijo
spontano gibanje
Spontano gibanje
  • ZVIJANJE ( WRITHING MOVEMENTS)
  • DRENCANJE ( FIDGETY MOVEMENTS)
zvijanje writhing movements
ZVIJANJE ( WRITHING MOVEMENTS)
  • Celostno gibanje, nekaj sekund do minut
  • Zajame okončine in trup
  • Gibi udov velikih amplitud in počasni, spremenljive smeri in hitrosti, tekoči, kompleksni, elegantni
drencanje fidgety movements
DRENCANJE ( FIDGETY MOVEMENTS)
  • Najizrazitejše med 2. in 4. mesecem
  • Rotirajoči gibi vratu, trupa in okončin – zlasti distalno
  • Gibi majhnih amplitud, zmerne hitrosti, različnih smeri, daje vtis nemira
  • Pojav drencanja dober pokazatelj normalnega razvoja, odsotnost zanesljiv znak nevrološke okvare
abnormni vzorci spontanega gibanja
Abnormni vzorci spontanega gibanja
  • Borno spontano gibanje( poorrepertoir)
  • Sinhrono krčevito

gibanje(crampingsynchronized)

  • Kaotično gibanje
razvoj zavestnega obvladovanja telesa
Razvoj zavestnega obvladovanja telesa
  • Načelo kraniokavdalnega razvoja ( glave  stopalom)- kontrola glavice, rokic, nato trupa, šele nato stoja in hoja
  • Načelo proksimodistalnega razvoja ( od sredine proti periferiji)
razvoj obvladovanja telesa
Razvoj obvladovanja telesa
  • Hrbtna lega
  • Trebušna lega
  • Razvoj sedenja
  • Pokončna lega
  • Razvoj roke
  • Razvojni mejniki– povprečna starost, ko pričakujemo pojav neke aktivnosti,v kontekstu s celotno klinično sliko!!!

W.E. Nelson: Textbook of pediatrics; 15th ed.,1996

Mardešić in sod: Pediatrija,6.izd.,Zagreb, 2000

Izbrana poglavja 2.podipl.tečaja otroške nevrologije;Ljubljana,2002

R.S.Illingworth: Basic Developmental screening 0 -2 years, 1975

razvoj obvladovanja telesa v hrbtni legi
Razvoj obvladovanja telesa v hrbtni legi
  • Novorojenček
  • položaj popolnefleksije
  • odmik stegen
  • fleksija kolkov, kolen in gležnjev
  • fleksija komolcev
  • normalen asimetrični položaj glavice
slide30
3.- 4. m – simetrična drža:sredinski položaj glave, gibi rok simetrični, do srednje linije, dviga nogice
  • 4.-5. m –pričetek rotacije do boka ( trup sledi gibom glave do bočnega položaja)
  • 6.-7. m – kotaljenje hrbet trebuh, nese nogice v usta
razvoj obvladovanja telesa v legi na trebuhu
Razvoj obvladovanja telesa v legi na trebuhu
  • Novorojenček

položaj popolne fleksijena prsnem košu, medenica od podlage, nogice pokrčene pod trebuščkom, glavica obrnjena v eno smer ( avtomatska reakcija preložitve glavice  dihanje!!!

  • 1.m. – dviga bradico
slide32
2 m.- medenica se približuje podlagi, udi še pokrčeni, opira se na podlahti, glavico dvigne do 45°, prsni koš že dvignjen od podlage
  • 3.m. – glavico in prsni koš dvigne do 90 stopinj, rokici izteguje
slide33
4 m – medenica na podlagi, udi bolj ekstendirani, oprt na podlakti, prsni koš povsem dvignjen, glavica v pokončnem položaju, prenos teže na eno roko, z drugo posega – ravnotežnostna reakcija
slide34
6 mesecev -končan proces kraniokavdalne ekstenzije

oprt na iztegnjene roke, prsni koš in zg. del trebuha drži od podlage, glavica v pokončnem položaju ,medenica povsem na podlagi, nogici iztegnjeni

slide35
8.- 9.m. – zadrži štirinožni položaj
  • 9.- 10. m – kobaca
  • Iz štirinožnega položaja  prehaja v stranski sed normalno sedenje
obvladovanje telesa v trebu nem polo aju pomembno ker
Obvladovanje telesa v trebušnem položaju pomembno ker:
  • Razvita opora na roke je predpogoj za kobacanje po štirih, ki je normalen , fiziološki način učenja hoje.
razvoj sedenja
Razvoj sedenja
  • 1. m.- hrbet popolnoma okrogel

pri potegu k sedenju glavica zaostaja, kontrola glavice v liniji s trupom nekaj sekund

slide38
3.m. – sedi ob opori

hrbet – popolna kifoza, kontrola glavice pri potegu boljša – ne zaostaja

slide39
6.m. –poseden sedi brez opore (opora rok), glavica v pokončnem položaju, cervikalna lordoza in lumbalna kifoza – lahko se nenadoma zvrne navzad ali vstran ( nenaden zvočni dražljaj)
slide40
9.m. – samostojno sedi brez opore, nogice rahlo upognjene, hrbet zravnan – lumbalna lordoza
  • 11.m. – sedi brez opore, se obrača naokrog – pivotira, ne da bi ob tem izgubil ravnotežje
slide41
Z razvojem sedenja se pojavijo prestrezne reakcije
  • najprej stranske,

nato navzpred in navzad.

razvoj obvladovanja telesa v pokon nem polo aju
Razvoj obvladovanja telesa v pokončnem položaju
  • Novorojenček– avtomatizem

prvinskega stopanja

  • 3 - 4. m –v pokončnem položaju

pokrči nogice – fiziološka astazija

  • 6. m.–opora na cela stopala, nogice

iztegnjene v kolenih, v kolkih upognjen naprej

  • 9.- 10.m – stoji ob opori,

trup vzravnan

slide44
Hoja
  • shodi pri 12. mesecih ( 10.m -14.m)
  • Individualne razlike, 2% do

18. meseca

  • Hoja je širokotirna, dviguje rokici  hoja s spuščenimi rokami ( do 18.m)
  • 16.m. teče  osvoji tek 24.m
  • 36.m. –teče čez ovire
slide45
Stoja na eni nogi– spretno brcne žogo na mestu – 2.leti
  • Po stopnicah brez opore – 3.leta
  • Poskakovanje po eni nogi – 4.leta
razvoj roke
Razvoj roke
  • Novorojenček – prijemalni refleks
  • 1.mesec – dlani stisnjene v pest, palec izven pesti, razpira rokice
  • 3.mesec –sklepanje rokic v srednji liniji, igra z rokicami, daje v usta
  • 4.m. – posega po predmetih
  • 5.m. – igra se s stopali
  • 4.-5.m – digitopalmarni – šapast prijem
slide47
5,5 m – preprijema predmete iz roke v roko
  • 6.m.- z roko preko sredinske linije
  • 7.m. – hrano nese sam v usta
  • 8.m.- ŠKARJAST PRIJEM
  • 10.m. – PINCETNI PRIJEM, pobira drobne predmete
  • 12.m. – preneha nositi predmete v usta, obrača strani v knjigici
vizualno motorna funkcija roke
Vizualno-motorna funkcija roke

-15.m – 2 kocki zloži v stolp, čečka s svinčnikom

-18.m.- 3 kocke zloži v stolp, riše črte

-2.leti – gradi stolp iz 6. kock

-3.leta – zgradi most iz 3.kock, nariše krog, križ

razvoj govora in komunikacije
RAZVOJ GOVORAIN KOMUNIKACIJE
  • Novorojenček – vokalizira, variacije v intonaciji

- 1,5 m – vokalizacija s samoglasniki

  • 4. m – glasno smejanje
  • 6.m.- soglasniki “p, b, d, m, t”
  • 8.m. – zlogi ba, da, ta
  • 12.m – prve besede
  • 18. m – 10 – 15 besed, enostavni stavki
  • NAJVEČJA INDIVIDUALNA ODSTOPANJA!

Govor po 2 -2,5 letu!

Frelih : Izbrana poglavja 2. podiplomskega tečaja otroške nevrologije, Ljubljana, maj 2002 – Nevrološko razvojni pregled dojenčka in malčka

socialni in du evni razvoj
Socialni in duševni razvoj
  • 2.m.- zagleda obraz, se nasmehne
  • 4.m. – ogleduje svoji rokici
  • 6.m. - prepozna tujo osebo, jo odklanja, sprejema poznano osebo
  • 8.m.- poišče predmet, ko mu ga skrijemo
  • 9.m.- se igra skrivalnice, se skrije za najbližji predmet
  • 12.m. – meče predmet in zahteva, da mu ga vrnemo
slide51
15.m.- pije iz skodelice, uporablja žlico
  • 18.m. – posnema opravila starejših
  • 2.leti – samostojno je za mizo, se slači
  • 3.leta – uporablja vilice, osvoji higienske navade, se igra v skupini
  • 5.let – sodeluje v igrah, šport, piše velike črke
kontrola sfinktrov
Kontrola sfinktrov
  • 15 -18.m.- začenja hotena kontrola, pokaže oz. naznani potrebo
  • 2.leti – kontrola sfinktrov pri 50 %
  • 5.let – kontrola sfinktrov pri 90%
razvoj vida
Razvoj vida
  • FIKSACIJA
  • 1.m.- 20-30 cm, obraz mamice
  • SPREMLJANJE
  • 2.m.- premikajoči se predmet -90 st. L-D
  • 3.m.- v vertikalni osi, razvoj konvergence
  • 5.m.- konvergenca + akomodacija
  • 4- 6.m – spremlja predmete z obračanjem glave v vse smeri
  • Barvni vid – testiramo od 4. leta dalje
razvoj sluha
Razvoj sluha
  • 1-3.m – ocena sluha nesigurna
  • 3.-4.m- obrača glavo proti izvoru zvoka
  • 6.m.- lokalizira izvor zvoka
  • 2,5 let – pri tihem govoru oddalj. 3 m prepozna sičnike