260 likes | 963 Views
Viri prava EU. Doc. dr. Janja Hojnik 29.11.2011. Hierarhija pravnih virov. Primarni viri Sekundarni viri Zavezujoči viri Nezavezujoči viri Pisani viri Nepisani viri. Primarni viri prava E U. A: Ustanovitvene pogodbe in kasnejše spremembe & dopolnilni akti
E N D
Viri prava EU Doc. dr. Janja Hojnik 29.11.2011
Hierarhija pravnih virov Primarni viriSekundarni viriZavezujoči viriNezavezujoči viriPisani viriNepisani viri
Primarni viri prava EU • A: Ustanovitvene pogodbe in kasnejše spremembe & dopolnilni akti (= ustavne listine EU; 2/84, Les Verts); • B: Splošna načela prava EU • C: Mednarodne pogodbe
A: Pogodbe in dopolnilni akti • Ustanovitvene pogodbe: ESPJ, EGS, ESJE, PEU; spremenjene s Spojitveno pogodbo, Proračunske pogodbe, EEA, Maastrichtska pogodba (PEU), Amsterdamska pogodba,Pogodba iz Nice in Lizbonska pogodba • Protokoli, priloženi Pogodbam - integralni del Pogodb (člen 51 PDEU). • Priloge Pogodb.
B: Splošna načela kot vir prava EU • vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega izvrševanja (Pavčnik) • ‘general proposition of law of some importance from which concrete rules derive’ (Tridimas). • Sodno oblikovanje prava • angleška sodišča => common law • Sodišče EU => kontinentalna tradicija ‘splošnih načel’ • Doktrina Sodišča EU ‘pravila prava (EU) izhajajo ne samo iz Pogodb in zakonodaje, ampak tudi iz splošnih načel prava (EU)’(8/55 Fédération Charbonnières) • nepisani vir prava EU, ‘odkriti’ s strani sodnikov SEU; • odražajo temeljne koncepte prava in pravičnosti; • IMAJO NARAVO PRIMARNEGA VIRA PRAVA EU, s katerimi mora biti usklajena sekundarna zakonodaja EU(Kadi, C-402/05)
Od kod izvirajo splošna načela? 3 kategorije splošnih načel v pravu EU • načela mednarodnega prava (zlasti EKČP, ESL, konvencijeMOD – npr. načelo učinkovitega sodnega varstva); • načela, ki so specifična za pravo EU (načelo primarnosti, neposrednega učinka…) • načela, ki so skupna pravu držav članic (načelo odgovornosti za škodo, načelo pravne varnosti…) • ni potrebno, da so skupna vsem DČ, a morajo ustrezati pravnemu redu EU; • ko je načelo enkrat priznano kot splošno načelo prava EU, ga sodišča uporabljajo kot tako in ne kot načelo DČ.
Uporaba splošnih načel!? • zapolnjevanje praznin (7/56 in 3-7/57 Algera) • temelj za presojo aktov EU(člena 263 in 267 PDEU) • temelj za presojo nacionalnih ukrepov, kjer DČ ravnajo v okvirih prava EU(C-260/89 ERT)
Je sklicevanje na splošna načela prava EU zakonito? Primerjaj: člen 38(1) Statuta Medn. sodišča (ICJ): 1. The Court, whose function is to decide in accordance with international law such disputes as are submitted to it, shall apply: … c. the general principles of law recognized by civilized nations
NEKAJ SPLOŠNIH PRAVNIH NAČEL EU:1. Načelo neposrednega učinka2. Načelo učinkovitega sodnega varstva3. Načelo odgovornosti za škodo4. Načela podeljenih pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti 5. Obveznost sodelovanja– načelo lojalnosti6. Nediskriminacija7. Temeljne človekove pravice8. Pravna varnost…
C: Mednarodni sporazumi • EU - pravna osebnost • Mednarodni sporazumi = ‘integralni del prava EU’ (181/73 Haegemann proti Belgiji [1974]) • 3 vrste medn. sporazumov, ki vežejo EU: • sporazumi med EU in tretjimi državami ali medn. organizacijami • sporazumi med EU IN DČ (skupaj) in tretjimi državami (‘mixed’ agreements) • sporazumi med DČ (samimi) in tretjimi državami
Pravni učinki mednarodnih sporazumov (MS) • Veljavnost po mednarodnem pravu • + pravni učinki iz prava EU: • MS sklenjeni s strani EU zavezujejo EU, v kolikor so skladni s PEU in PDEU in splošnimi načeli; • PEU in PDEU prevladata nad obveznostjo DČ do tretjih držav – ERTA, 22/70 • MS sklenjeni s strani DČ zavezujejo EU, v kolikor jih je EU prevzela od DČ: • International Fruit Company,21-24/72 (GATT) • V kolikor jih EU ni prevzela, PEU in PDEU ne vplivata na pravice nečlanic zoper DČ EU (ki so nastale pred veljavo PES) • Levy, C-158/91 • Mešani sporazumi – določbe, ki sodijo v izključno pristojnost DČ, niso del prava EU • C- 53/96 Hermes • DČ v medsebojnih sporazumih ne smejo kršiti prava EU (npr. z davčnimi sporazumi) – Open Skies, C-466/98
Do 1.12.2009 - uredba - direktiva - odločba - priporočilo - mnenje - načela in smernice- skupne strategije- skupni ukrepi- skupna stališča- odločba - skupno stališče - okvirna odločba - odločba - konvencija Odločba sui generis - evropski zakon - evropski okvirni zakon - evropska uredba - evropski sklep - priporočilo - mnenje Ustava EU: 13
Pravni akti po Lizbonski pogodbi • Enoten sistem pravnih aktov za celotno EU (odprava aktov II. in III. stebra); • Člen 288 PDEU (prej 249 PES): - Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. - Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod. - Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč samo zanje. - Priporočila in mnenja niso zavezujoča. 14
Pravni akti po Lizbonski pogodbi Člen 288 PDEU ZAKONODAJNI Člen 289 (1-3) PDEU NEZAKONODAJNI Vsi drugi akti, sprejeti po nezakonodajnih postopkih uredba sklep direktiva - neposredno na osnovi Pogodb - delegirana zakonodaja - izvedbena zakonodaja sprejeti po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku 15 15
Pravni pomen delitve pravnih aktov • presoja aktov strani nacionalnih parlamentov v luči subsidiarnosti – le za zakonodajne akte; • izpodbijanje aktov s strani NP in Odbora regij pred Sodiščem EU v luči subsidiarnosti – le za zakonodajne akte; • javno glasovanje v Svetu EU – le za zakonodajne akte; • nova pravila o izpodbijanju aktov pred Sodiščem EU s strani fizičnih in pravnih oseb. 16
Uredbe: unifikacija (poenotenje) prava DČ • ‘Avtorji’: Komisija, Svet, Svet in EP, ECB • obvezna objava • vsebujejo splošna in abstraktna določila, ki se nanašajo na nedoločeno število oseb • v celoti zavezujoče (128/78, Komisija proti UK) • neposredno uporabne • ne zahtevajo nadaljnjega zakonodajnega delovanja držav članic (nekatere uredbe vendarle zahtevajo). 17
Direktive: harmonizacija (približevanja) prava DČ • Cilj: kompromis med potrebnim poenotenjem prava EU in spoštovanjem raznolikosti nacionalne tradicije (> subsidiarnost); • ‘Avtorji’: Svet, Svet in EP, Komisija; • Narava: zavezujejo DČ glede cilja, ki ga je potrebno doseči v predpisanem obdobju, vendar DČ prepuščajo izbiro (diskrecijo) oblike in metode za njegovo dosego; • Učinkujejo preko izvedbenih predpisov na nacionalni ravni. 18
Vsebina direktiv • Brez harmonizacije pravil DČ: • Direktive vzajemnega priznavanja – npr. priznavanje poklicnih kvalifikacij (Direktiva 2005/36) • Koordinacijske direktive – Uredba o sistemih soc. varnosti (1408/71) • Oblike harmonizacije: • Izčrpna ali popolna harmonizacija • Minimalna harmonizacija • ‘Nov pristop’ k tehnični harmonizaciji – napotitev na standarde • Odzivna (refleksivna) harmonizacija – usmeritev k neformalnemu pravu; odprta metoda usklajevanja. 19
Pravni učinki direktiv • Težave z izvajanjem (implementacijo) direktiv • glejPoročiloKomisije o spremljanjuuporabeprava EU • Pravnirazvojzazagotovitevučinkovitostidirektiv • vertikalnineposredniučinek • konsistentnarazlaga • odškodninska odgovornost DČzanepravilno (ali ne-) izvedbodirektiv 20
Sklepi • Avtorji: Svet, Svet in EP, Komisija, ECB. • Naslovniki: DČ, posamezniki, družbe • Potreba po notifikaciji • Narava: običajno posamični, upravni akti, ki se uporabljajo za izvajanje prava EU • Učinki: v celoti zavezujejo tistega, na katerega so naslovljene; neposredni učinek(C-322/88, Grimaldi ) • Od LP nujno ne vsebujejo naslovnika (doslej odločba sui generis). 21
Objava in začetek veljave(člen 297 PDEU) • Zakonodajni akti • se objavijo v Uradnem listu Evropske unije; • veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa 20. dan po objavi. • Nezakonodajni akti • Uredbe, direktive, ki so naslovljene na vse države članice, pa tudi tisti sklepi, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu EU; veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa 20. dan po objavi. • O drugih direktivah in sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljene, se uradno obvestijo naslovljenci, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom. 22
Obrazložitev akta(člen 296 PDEU) • Če Pogodbi ne določata vrste akta, ki naj se sprejme, se institucije o tem odločijo v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ustreznega postopka in načela sorazmernosti. • Pravni akti se obrazložijo, v njih pa se navedejo predlogi, pobude, priporočila, zahteve ali mnenja, predvideni v Pogodbah. • Akt je ustreznoobrazložen, konanatančen in jasennačinopredeliglavnepravne in dejanskerazloge, kizahtevajonjegovsprejem in ki so potrebnizarazumevanjeakta… (24/62, Nemčija proti Komisiji) 23
Soft law: nezavezujoči akti • Priporočila in mnenja (člen 288 PDEU) • Deklaracije, akcijski načrti, sporočila, resolucije • učinek vezan na prepričljivost akta (uporabljajo se za razlago) 24
Kako citiramo pravo EU? • Odločbe Sodišča • 6/64,Costa proti ENEL, ZOdl 1964, str. 585 • C-91/92, Faccini Dori proti Recreb Srl., ZOdl 1994, str. I-3325 • Odločbe Splošnega sodišča EU • T-138/89,NBV proti Komisiji,ZOdl 1992,str. II-2181 • Zakonodaja EU • Direktiva Svetaz dne 25. februarja 1964o usklajevanju posebnih ukrepov, ki zadevajo prebivanje tujih državljanov...(64/221/EGS), Ur.l. EGS 56, 4.4.1964, str. 850-857 • Uredba Sveta (ES) št.2157/2001z dne 8. oktobra 2001o statutu evropske družbe (SE), Ur.l. ES L 294,10.11.2001, str.1-21
Kje najdemo pravo EU? • Direktorij EUR-LEX: http://eur-lex.europa.eu/ • Sodna praksa tudi na: http://curia.europa.eu/sl/content/juris/index.htm • Zadnje odločbe: http://curia.europa.eu/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=sl