pravni viri delitev pristojnosti in narava prava eu l.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
PRAVNI VIRI, DELITEV PRISTOJNOSTI IN NARAVA PRAVA EU PowerPoint Presentation
Download Presentation
PRAVNI VIRI, DELITEV PRISTOJNOSTI IN NARAVA PRAVA EU

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 82

PRAVNI VIRI, DELITEV PRISTOJNOSTI IN NARAVA PRAVA EU - PowerPoint PPT Presentation


  • 571 Views
  • Uploaded on

PRAVNI VIRI, DELITEV PRISTOJNOSTI IN NARAVA PRAVA EU. Dr. Janja Hojnik Predavanja izrednim študentom Maribor, 5. marec 2011. Viri prava EU. Primarni viri prava E U. A: Ustanovitvene pogodbe in kasnejše spremembe & dopolnilni akti (= ustavne listine EU; 2/84, Les Verts );

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'PRAVNI VIRI, DELITEV PRISTOJNOSTI IN NARAVA PRAVA EU' - oona


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
pravni viri delitev pristojnosti in narava prava eu

PRAVNI VIRI, DELITEV PRISTOJNOSTI IN NARAVA PRAVA EU

Dr. Janja Hojnik

Predavanja izrednim študentom

Maribor, 5. marec 2011

slide3

Primarni viri prava EU

  • A: Ustanovitvene pogodbe in kasnejše spremembe & dopolnilni akti

(= ustavne listine EU; 2/84, Les Verts);

  • B: Splošna načela prava EU
  • C: Mednarodne pogodbe
slide4

A: Pogodbe in dopolnilni akti

  • Ustanovitvene pogodbe: ESPJ, EGS, ESJE, PEU; spremenjene s Spojitveno pogodbo, Proračunske pogodbe, EEA, Maastrichtska pogodba (PEU), Amsterdamska pogodba,Pogodba iz Nice in Lizbonska pogodba
  • Protokoli, priloženi Pogodbam - integralni del Pogodb (člen 51 PDEU).
  • Priloge Pogodb.
slide5

B: Splošna načela kot vir prava EU

  • vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega izvrševanja (Pavčnik)
  • ‘general proposition of law of some importance from which concrete rules derive’ (Tridimas).
  • Sodno oblikovanje prava
    • angleška sodišča => common law
    • Sodišče EU => kontinentalna tradicija ‘splošnih načel’
  • Doktrina Sodišča EU

‘pravila prava (EU) izhajajo ne samo iz Pogodb in zakonodaje, ampak tudi iz splošnih načel prava (EU)’(8/55 Fédération Charbonnières)

  • nepisani vir prava EU, ‘odkriti’ s strani sodnikov SEU;
  • odražajo temeljne koncepte prava in pravičnosti;
  • IMAJO NARAVO PRIMARNEGA VIRA PRAVA EU, s katerimi mora biti usklajena sekundarna zakonodaja EU(Kadi, C-402/05)
slide6

Od kod izvirajo splošna načela?

3 kategorije splošnih načel v pravu ESU

  • načela mednarodnega prava (zlasti EKČP, ESL, konvencijeMOD – npr. načelo učinkovitega sodnega varstva);
  • načela, ki so specifična za pravo EU

(načelo primarnosti, neposrednega učinka…)

  • načela, ki so skupna pravu držav članic

(načelo odgovornosti za škodo, načelo pravne varnosti…)

    • ni potrebno, da so skupna vsem DČ, a morajo ustrezati pravnemu redu EU;
    • ko je načelo enkrat priznano kot splošno načelo prava EU, ga sodišča uporabljajo kot tako in ne kot načelo DČ.
slide7

Uporaba splošnih načel!?

  • zapolnjevanje praznin (7/56 in 3-7/57 Algera)
  • temelj za presojo aktov EU(člena 263 in 267 PDEU)
  • temelj za presojo nacionalnih ukrepov, kjer DČ ravnajo v okvirih prava EU(C-260/89 ERT)
slide8

NEKAJ SPLOŠNIH PRAVNIH NAČEL EU:1. Načelo neposrednega učinka2. Načelo učinkovitega sodnega varstva3. Načelo odgovornosti za škodo4. Načela podeljenih pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti 5. Obveznost sodelovanja– načelo lojalnosti6. Nediskriminacija7. Temeljne človekove pravice8. Pravna varnost…

slide9

C: Mednarodni sporazumi

  • EU - pravna osebnost
  • Mednarodni sporazumi

= ‘integralni del prava EU’ (181/73 Haegemann proti Belgiji [1974])

  • 3 vrste medn. sporazumov, ki vežejo EU:
      • sporazumi med EU in tretjimi državami ali medn. organizacijami
      • sporazumi med EU IN DČ (skupaj) in tretjimi državami (‘mixed’ agreements)
      • sporazumi med DČ (samimi) in tretjimi državami
slide11

Do 1.12.2009

- uredba

- direktiva

- odločba

- priporočilo

- mnenje

- načela in smernice- skupne strategije- skupni ukrepi- skupna stališča- odločba

- skupno stališče

- okvirna odločba

- odločba

- konvencija

Odločba sui generis

- evropski zakon

- evropski okvirni zakon

- evropska uredba

- evropski sklep

- priporočilo

- mnenje

Ustava EU:

slide12

Pravni akti po Lizbonski pogodbi

  • Enoten sistem pravnih aktov za celotno EU (odprava aktov II. in III. stebra);
  • Člen 288 PDEU (prej 249 PES):

- Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

- Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.

- Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč samo zanje.

- Priporočila in mnenja niso zavezujoča.

slide13

Pravni akti po Lizbonski pogodbi

Člen 288 PDEU

ZAKONODAJNI

Člen 289 (1-3) PDEU

NEZAKONODAJNI

Vsi drugi akti, sprejeti po

nezakonodajnih postopkih

uredba

sklep

direktiva

- neposredno na osnovi Pogodb

- delegirana zakonodaja

- izvedbena zakonodaja

sprejeti po

rednem ali posebnem

zakonodajnem postopku

13

slide14

Uredbe:

unifikacija (poenotenje) prava DČ

  • ‘Avtorji’: Komisija, Svet, Svet in EP, ECB
  • obvezna objava
  • vsebujejo splošna in abstraktna določila, ki se nanašajo na nedoločeno število oseb
  • v celoti zavezujoče (128/78, Komisija proti UK)
  • neposredno uporabne
    • ne zahtevajo nadaljnjega zakonodajnega delovanja držav članic (nekatere uredbe vendarle zahtevajo).
slide15

Primer: Uredba (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2007 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti

Člen 3: Veleprodajne cene za opravljanje reguliranih gostujočih klicev

1. Povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna operaterju domačega omrežja gostujočega porabnika za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, ki izvira iz obiskanega omrežja, med drugim vključno s stroški izvora, prenosa in zaključevanja, ne sme presegati 0,30 EUR na minuto.

2. Ta povprečna veleprodajna cena se uporablja med katerim koli parom operaterjev in se izračuna na osnovi dvanajstmesečnega obdobja ali kakršnega koli krajšega obdobja, ki še ostaja do poteka veljavnosti te uredbe. Najvišja povprečna veleprodajna cena se zniža na 0,28 EUR oziroma na 0,26 EUR po 30. avgusta 2008 oziroma po 30. avgusta 2009.

slide16

Direktive:

harmonizacija (približevanja) prava DČ

  • Cilj: kompromis med potrebnim poenotenjem prava EU in spoštovanjem raznolikosti nacionalne tradicije (> subsidiarnost);
  • ‘Avtorji’: Svet, Svet in EP, Komisija;
  • Narava: zavezujejo DČ glede cilja, ki ga je potrebno doseči v predpisanem obdobju, vendar DČ prepuščajo izbiro (diskrecijo) oblike in metode za njegovo dosego;
  • Učinkujejo preko izvedbenih predpisov na nacionalni ravni.
slide17
Primer: Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa

Člen 3: Dnevni počitek

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do minimalnega dnevnega počitka 11 zaporednih ur v 24-urnem obdobju.

Člen 4: Odmori

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu, katerega delovni dan je daljši od šestih ur, zagotovijo pravico do odmora, podrobnosti, vključno s trajanjem in pogoji, pod katerimi je dodeljen, se določijo v kolektivnih pogodbah ali sporazumih med socialnimi partnerji ali, v nasprotnem primeru, z nacionalno zakonodajo.

slide18

Pravni učinki direktiv

  • Težave z izvajanjem (implementacijo) direktiv
    • glejPoročiloKomisije o spremljanjuuporabeprava EU
  • Pravnirazvojzazagotovitevučinkovitostidirektiv
    • vertikalnineposredniučinek
    • konsistentnarazlaga
    • odškodninska odgovornost DČzanepravilno (ali ne-) izvedbodirektiv
slide19

Sklepi

  • Avtorji: Svet, Svet in EP, Komisija, ECB.
  • Naslovniki: DČ, posamezniki, družbe
  • Potreba po notifikaciji
  • Narava: običajno posamični, upravni akti, ki se uporabljajo za izvajanje prava EU
  • Učinki: v celoti zavezujejo tistega, na katerega so naslovljene; neposredni učinek(C-322/88, Grimaldi )
  • Od LP nujno ne vsebujejo naslovnika (doslej odločba sui generis).
slide20
Primer: SKLEP SVETA z dne 25. februarja 2010 o imenovanju članov odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije (2010/125/EU)

Člen 1

Za člane odbora, predvidenega v členu 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, so za obdobje štirih let, in sicer od 1. marca 2010 naprej, imenovani: g. Jean-Marc SAUVÉ, predsednik g. Peter JANN Lord MANCE g. Torben MELCHIOR g. Péter PACZOLAY ga. Ana PALACIA VALLELERSUNDI ga. Virpi TIILI.

slide21

Objava in začetek veljave(člen 297 PDEU)

  • Zakonodajni akti
    • se objavijo v Uradnem listu Evropske unije;
    • veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa 20. dan po objavi.
  • Nezakonodajni akti
    • Uredbe, direktive, ki so naslovljene na vse države članice, pa tudi tisti sklepi, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu EU; veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa 20. dan po objavi.
    • O drugih direktivah in sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljene, se uradno obvestijo naslovljenci, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom.
slide22

Obrazložitev akta(člen 296 PDEU)

  • Če Pogodbi ne določata vrste akta, ki naj se sprejme, se institucije o tem odločijo v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ustreznega postopka in načela sorazmernosti.
  • Pravni akti se obrazložijo, v njih pa se navedejo predlogi, pobude, priporočila, zahteve ali mnenja, predvideni v Pogodbah.
  • Akt je ustreznoobrazložen, konanatančen in jasennačinopredeliglavnepravne in dejanskerazloge, kizahtevajonjegovsprejem in ki so potrebnizarazumevanjeakta… (24/62, Nemčija proti Komisiji)
slide23

Soft law: nezavezujoči akti

  • Priporočila in mnenja (člen 288 PDEU)
  • Deklaracije, akcijski načrti, sporočila, resolucije
  • učinek vezan na prepričljivost akta (uporabljajo se za razlago)
slide24

Kje najdemo pravo EU?

  • Direktorij EUR-LEX:

http://eur-lex.europa.eu/

  • Sodna praksa tudi na: http://curia.europa.eu/sl/content/juris/index.htm
  • Zadnje odločbe:

http://curia.europa.eu/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=sl

slide26

DRŽAVE ČLANICE IN EU - člen 4 PEU

1. Države članice v skladu s členom 5 ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji. 

2. Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. (…) 

3. Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb. (…)

TEMELJNA NAČELA DELITVE PRISTOJNOSTI – člen 5 PEU

Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

26

slide27

Načelo prenosa pristojnosti

  • Člen 5/2 PEU: V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s pogodbama nanjo prenesle države članice za uresničevanje v pogodbah določenih ciljev. Države članice obdržijo vse pristojnosti, ki niso s pogodbama dodeljene Uniji.
  • Numerusclausus pristojnosti
  • EU nima Kompetenz-Kompetenz
  • Kdo je nosilec suverenosti?
  • Prenos s spremembo pogodbe
  • Potreba po pravni osnovi aktov EU.

27

slide28

Načelo subsidiarnosti

  • Člen 5/3 PEU: V skladu z načelom subsidiarnosti Unija na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, deluje če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadostno doseči na centralni ravni, na regionalni ali lokalni ravni, temveč se jih zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov laže doseže na ravni Unije.
  • Institucije Unije uporabljajo načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Nacionalni parlamenti načelo subsidiarnosti upoštevajo v skladu s postopkom, določenim v tem protokolu.
  • Katere pristojnosti so/niso v izključni pristojnosti EU?

28

slide29

Vrste pristojnosti

  • Izključne pristojnosti EU: carinska unija, skupna trgovinska politika, skupna valuta, pravila konkurence na notranjem trgu…
  • Deljene pristojnosti EU in DČ: notranji trg, kmetijstvo, okolje, potrošniki, promet, energetika, varnost-svoboda-pravičnost…
  • Podporne pristojnosti EU: izobraževanje, turizem, kultura…
  • Izključne pristojnosti DČ: dedno, družinsko, kazensko pravo – razen čezmejnih situacij

29

slide30

Člen 2 PDEU

  • 1. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju izključno pristojnost, lahko samo Unija izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoče akte; države članice lahko tako ukrepajo same le, če jih Unija za to pooblasti, ali za izvajanje aktov Unije.
  • 2. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Države članice ponovno izvajajo svojo pristojnost, kolikor se je Unija odločila, da bo svojo pristojnost prenehala izvajati.
  • 5. Unija je na nekaterih področjih in pod pogoji, določenimi s Pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost držav članic na teh področjih.
slide31

Načelo sorazmernosti

  • Člen 5/4 PEU: V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev pogodb.
  • Institucije Unije uporabljajo načelo sorazmernosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
  • ukrepi Skupnosti ne smejo preseči meje, ki je nujna za doseganje ciljev Pogodbe
  • Soft-law ima prednost pred zavezujočim pravom, direktive pred uredbami, minimalna harmonizacija prednost pred izčrpno harmonizacijo

31

slide32

Politični nadzor nad izvrševanjem subsidiarnosti in sorazmernosti

  • Protokol o nacionalnih parlamentih
    • “Osnutki zakonodajnih aktov… se posredujejo nacionalnim parlamentom.
    • Nacionalni parlamenti lahko predsednikom EP, Sveta in EK pošljejo obrazloženo mnenje o tem, ali osnutek zakonodajnega akta upošteva načelo subsidiarnosti.
    • Rok: osem tednov;
  • Protokol o subsidiarnosti in sorazmernosti
    • “Osnutki zakonodajnih aktov se utemeljijo glede na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti”
    • Vsak nacionalni parlament ali dom lahko v osmih tednih pošlje svoje obrazloženo mnenje, ki vsebuje razloge, zakaj meni, da zadevni osnutek ni v skladu z načelom subsidiarnosti.
    • Institucije upoštevajo obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov; vsak NP ima 2 glasova (2-domni – vsak 1 glas).

32

temeljna na ela odnosa med pravom eu in nacionalnim pravom
TEMELJNA NAČELA ODNOSA MED PRAVOM EU in NACIONALNIM PRAVOM
  • Temeljni ustavni problem: katero pravo prevlada v primeru konflikta?
  • Mednarodno pravo: države so ‘master of the treaties’
  • Pogodbi EU nimata določb o tem (diplomatic ommission?)
  • Odločilna vloga Sodišča EU (teleološka razlaga):
    • Načelo avtonomnosti
    • Načelo primarnosti
    • Načelo neposredne uporabnosti
    • Načelo neposrednega učinka

+

    • Načelo lojalne razlage nacionalnega prava
    • Načelo odškodninske odgovornosti DČ

Pravo EU je suvereno

slide35

Ustava Republike Slovenije

3. a člen

(3) Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.

8. člen

Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

slide37

DEJANSKO STANJE

  • transportno podjetje Van Gend en Loos iz Nizozemske je v letu 1960 iz Nemčije uvozilo na Nizozemsko določeno količino kemičnih substanc;
  • na podlagi carinske tarife, ki je veljala med leti 1947 in 1960, bi moralo za njih plačati 3% uvozno carino, družba pa je morala plačati 8% uvozno carino, ker je Nizozemska spremenila carinske razrede v tarifi;
  • družba Van Gend en Loos se je pritožila na Nizozemsko komisijo za tarifne zadeve, ker je menila, da pomeni povišanje carine s 3% na 8% kršitev člena 12 Rimske pogodbe;
  • tarifna komisija je avgusta 1962 prekinila postopek in od SEU zahtevala odgovor na predhodno vprašanje:
  • ali lahko državljani DČ na podlagi člena 12 RP uveljavljajo določene pravice, ki jih morajo sodišča v DČ upoštevati?
slide38

Člen 12 Rimske pogodbe:

Države članice ne bodo med seboj uvajale nobenih novih uvoznih ali izvoznih carin ali drugih dajatev z enakovrednim učinkom, in tudi ne bodo povečevale tistih, ki jih že uporabljajo v medsebojnem trgovanju.

  • Danes člen 30 PDEU:

Carine na uvoz ali izvoz in vse dajatve, ki imajo enak učinek (kot carine), so prepovedane med državami članicami.

slide39

Mnenje generalnega pravobranilcadoločba člena 12 PES ne bi smela biti neposredno učinkovita, saj nimajo vse države v svoji ustavni ureditvi enakih določil glede razmerja med nacionalnim in mednarodnim pravom oz. pravom Skupnosti.

Stališče Belgije, Nemčije in NizozemskeČlen 12 PES pomeni obveznost le za države članice, ki morajo pravila šele realizirati s svojo notranjo zakonodajo, in ne predstavlja nobenega neposrednega upravičenja za posameznike;PES se ne razlikuje od ostalih mednarodnih pogodb;Morebitne kršitve uveljavljati le na podlagi členov tožbe proti DČ.

slide40

ODLOČITEV SODIŠČA

  • Skupnost kot nadnacionalna tvorba se precej razlikuje od drugih mednarodnih organizacij;
  • Skupnost tvori nov pravni red v mednarodnem pravu, v katerem so države članice na določenih področjih omejile svoje suverene pravice;
  • subjekti tega pravnega reda so poleg držav članic tudi pripadniki teh držav;
  • gre za nov pravni red, avtonomno ustvarjen, ki se uporablja primarno, ima prednost pred pravnimi redi držav članic ter pravila teh derogira ali razveljavi.
slide41

ODLOČITEV SODIŠČA

  • Člen 12 PES vsebuje jasno, nepogojno in takojšnjo prepoved, ki pomeni negativno obligacijo za državo
  • gre za določbo, ki je neposredno učinkovita in ustvarja individualno pravico posameznikov, ki mora biti s strani nacionalnih sodišč spoštovana in zaščitena
  • dramatično povečanje obsega in učinkovitosti prava EU
zadeva costa v e n e l 6 64
Zadeva Costa v. E.N.E.L., 6/64
  • Konflikt med vrsto določb PES in italijanskim zakonom o nacionalizaciji elektro podjetja, katerega delničar je bil tudi Costa; zakon je bil sprejet kasneje kot Rimska pogodba;
  • Sodišče je jasno glede načelo primarnosti:

Integracija določb prava Skupnosti v pravo držav članic slednjim preprečuje, da podelijo prednost enostranskim in kasnejšim ukrepom pred pravom ES. Takšen ukrep ne sme biti v neskladju s pravnim sistemom ES. Razlika v pravu ES od države do države bi ogrozila doseganje ciljev Pogodbe o ES.

Obveznosti, sprejete s Pogodbo o ES, ne bi bile nepogojne, če bi se jim bilo mogoče izogniti s kasnejšimi zakonodajnimi akti držav podpisnic.

Iz tega izhaja, da pravo Pogodbe, neodvisen pravni vir, ne more biti prevladano s strani domačih pravnih pravil v katerikoli obliki.

zadeva ihg 11 70
Zadeva IHG, 11/70
  • Konflikt med uredbo EU in nemškim Temeljnim zakonom;
  • Tožnik pred nemškim sodiščem je trdil, da uredba EU krši načelo sorazmernosti iz TZ;
  • Sodišče EU:
    • Pravo, ki temelji na Pogodbi o ES, ne more biti izpodbito na temelju nacionalnega prava katerekoli vrste; veljavnost ali učinki akta EU znotraj DČ ne morejo biti prizadeti zaradi trditev, da akt nasprotuje temeljnim pravicam v ustavi zadevne držav.
  • Ratio: ohranitev učinkovitosti prava EU ne glede na ceno za nacionalne pravne rede.
slide44

Načelo avtonomnosti prava EU

  • pravni red EU je samostojen in se razvija neodvisno od pravnih sistemov držav članic;
  • veljavnost predpisa EU se avtomatično širi na ozemlje vseh DČ;
  • pravo EU nastaja, velja, se razlaga in uporablja izključno v skladu s pravili samega prava EU, neodvisno od kateregakoli sistema nacionalnega ali mednarodnega prava.
slide45

Načelo primarnosti prava EU

  • pravna pravila vseh oblik, ki so sprejeta na ravni EU, prevladajo nad vsemi oblikami pravnih pravil DČ;
  • pravo, ki izhaja iz Pogodb, je neodvisen vir prava, in ga s pravili pravnih redov DČ ni mogoče spreminjati, ne da bi postala vprašljiva celotna pravna podlaga skupnosti;
  • Vpliv:
    • prepoved sprejetja prava DČ v nasprotju s pravom EU;
    • neuporaba predpisa DČ, če je v nasprotju s pravili EU;
    • lex posterior derogat legi priori ne velja za pravo DČ v. pravo EU
slide46

Kontraverznost načela primarnosti v sodobnem času

  • Ustava EU: člen I-6:

Ustava in pravo, ki ga pri izvrševanju svojih pristojnosti sprejmejo institucije EU, imajo prednost pred pravom držav članic.

  • Izbrisano iz Reformne pogodbe, vendar dodaja posebno

Izjavo o primarnosti:

»Konferenca opozarja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU pogodbe in pravo, ki jih Unija sprejme na podlagi pogodb, nad pravom držav članic, in sicer pod pogoji, ki so določeni v omenjeni sodni praksi.

Konferenca je poleg tega sklenila, da bo tej sklepni listini priloženo mnenje pravne službe Sveta o primarnosti iz dokumenta 11197/07 (JUR 260):

Mnenje pravne službe Sveta z dne 22. junija 2007.

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da predstavlja primarnost prava ES temeljno načelo zakonodaje Skupnosti. Sodišče meni, da je to načelo neločljivo povezano s posebno naravo Evropske skupnosti. Ko je bila izrečena prva sodba te ustaljene sodne prakse (Costa/ENEL1, 15. julij 1964, zadeva 6/64), Pogodba takšne primarnosti ni omenjala. To velja še danes. Dejstvo, da načelo primarnosti ne bo vključeno v bodočo pogodbo, na noben način ne spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča.«

46

46

kaj naj naredi nacionalni sodnik
Kaj naj naredi nacionalni sodnik?
  • Vsaka podelitev učinka nacionalnemu pravu, ki nasprotuje pravu EU, predstavlja zanikanje obveznosti DČ iz Pogodb;
  • Nacionalno sodišče, ki je pozvano k uporabi prava EU, ima obveznost podeliti polno učinkovitost pravu EU, tudi če mora za to odkloniti uporabiti nasprotno nacionalno zakonodajo, četudi sprejeto kasneje od prava EU, in ni zavezano pred odločitvijo čakati na presojo ustavnega sodišča ali nacionalnega zakonodajalca. Simmenthal, 106/77
  • Danes velja tudi za upravne organe, Larsy, C-118/00
  • To ne pomeni, da nacionalno pravo postane neobstoječe – lahko obvelja za situacije, ki ne zadevajo prava EU.
slide48

Neposredna uporabnost

Pravo EU je del domačega prava (IURA NOVIT CURIA)

Avtomatičnost monizma odvisna od pravnega akta:

Pogodbe – po ratifikaciji v DČ

Uredbe – člen 288 PDEU

Kaj pa direktive?

sprejem direktive v pravni red DČ ≠ sprejem izvedbenih predpisov

SEU:

  • direktive so za državne organe neposredno uporabne po izteku vacatiolegis oz. z notifikacijo DČ;
  • za sodišča in posameznike pa s potekom implementacijskega roka (Inter-EnvironnementVallonie - C-129/96;Mangold v Helm- C-144/04)

48

48

slide49

Neposredni učinek določb prava EU

Pravno pravilo z neposrednim učinkom posameznikom podeljuje pravice, ki jih morajo varovati nacionalna sodišča in upravni organi.

  • Presoja od primera do primera;
  • Pogoji:
  • norma je vsebovana v neposredno uporabnem aktu;
  • norma je pravno popolna (jasen naslovnik in vsebina pravice);
  • ustrezen toženec:
    • če norma nalaga obveznosti zgolj za državo - vertikalni neposredni učinek;
    • če norma nalaga obveznosti tudi za posameznike – vertikalni in horizontalni neposredni učinek.

49

49

slide50

RAZLIKA

neposredna uporabnost- pomeni, da ni potrebna posebna zakonodajna dejavnost državnih oblasti; - neposredna uporabnost je namenjena aktu in ne posamezni določbi

neposredni učinek- pomeni, da se posameznik lahko pred domačimi državnimi organi in sodišči sklicuje na normo prava ES, ker je pravno popolna;- namenjen je zgolj določeni pravni normi in ne aktu kot takšnemu

50

slide51
Vertikalni neposredni učinek: pomeni, da se lahko posameznik sklicuje na pravo EU pred nacionalnimi sodišči zoper državo.

Horizontalni neposredni učinek: pomeni, da se lahko posameznik sklicuje na pravo EU v postopkih pred nacionalnim sodiščem proti drugemu posamezniku (tj. fizični ali pravni osebi).

slide52

NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB POGODB:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (člen 49 PDEU - C-415/93 Bosman, člen 157 PDEU - 43/75 Defrenne v Sabena);- samo vertikalni neposredni učinek (člen 34 PDEU);- brez neposrednega učinka (člen 2 PEU).

NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB UREDB:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (84/71 SpA Marimex)

NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB SKLEPOV:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (9/70 Grad)

NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV:- samo vertikalni neposredni učinek (152/84 Marshall)

52

52

neposredni u inek dolo b direktiv
NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV:
  • Sodišče v Van Duyn (41/74):”ko so institucije ES z direktivo na DČ naložile obveznost določenega ravnanja, bi bil učinek takšnega akta oslabljen, če se posameznik ne bi mogel sklicevati nanj pred nacionalnimi sodišči””V vsakem primeru posebej je potrebno presoditi, ali sta narava in vsebina zadevnega določila direktive takšna, da lahko ustvarja neposredni učinek v razmerjih med DČ in posamezniki.” - tj. legally complete

Van Duyn: določila direktive lahko imajo vertikalni neposredni učinek, če so pravno popolna;

  • Pomen roka za izvedbo - Ratti (1979): ”posameznik se ne more sklicevati na načelo upravičenega pričakovanja pred iztekom časa za izvedbo”
slide54

Vendar ni mogoč obrnjen vertikalni neposredni učinek(Kolpinghuis Nijmegen, 80/86);Prav tako ni mogoč horizontalni neposredni učinek določil direktiv:Marshall (152/84)"glede na člen [249] PES obstaja zavezujoča narava direktive [...] samo v razmerju do posamezne DČ, na katero je direktiva naslovljena. Iz tega izhaja, da direktiva sama po sebi ne more nalagati obveznosti na posameznike in posameznik se na določila direktive ne more sklicevati proti drugi taki osebi.”- glej tudi Pfeiffer (C-397/01)VENDAR: kaj obsega pojem države?

NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV:

slide55

Marshall (152/84):”ko se oseba v pravnem postopku lahko sklicuje na direktivo proti državi, lahko to stori ne glede na vlogo, v kateri država nastopa, bodisi kot delodajalec ali javna oblast.”državni organi ali administracija, ki niso neposredno udeleženi pri implementaciji direktive, so prav tako zavezani z določili direktive.

ŠIROKA RAZLAGA ‘DRŽAVE’

- Chief Constable Johnson (policija)- Fratelli Constanzo – “vsi organi administracije, vključno z decentraliziranimi organi, kot so občine…”

slide56

SPLOŠNA FORMULA

    • 4 pogoji:
    • - telo mora izvrševati javno službo;
    • - na podlagi državnega akta;
    • - delovati pod kontrolo države;
    • imeti mora javno-pravne pristojnosti.
    • (Foster proti British Gas, C-188/89)
  • V vseh primerih je 'potrebno državi preprečiti, da ima korist od svojega ravnanja, ki vodi k neusklajenosti s pravom ES'.
slide57

Učinek direktiv, ki izvajajo splošna pravna načela

  • Določila direktiv lahko imajo neposredni učinek tudi v horizontalnih razmerjih, v kolikor izvajajo splošna pravna načela (Mangold, C-144/04, Kücükdeveci, C-555/07);
  • določbe direktive, ki odražajo splošna načela prava EU, imajo poln neposredni učinek tudi v horizontalnih situacijah;
  • takšno direktivo morajo nacionalna sodišča uporabljati zaradi načela primarnosti prava EU in pri tem odkloniti uporabo določb nacionalnega prava, ki nasprotujejo splošnim načelom, izraženim v direktivi.

57

povzetek
Povzetek

Da lahko ima določilo direktive neposredni učinek, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • pravno popolna norma (jasnost, nepogojnost, self-executing);
  • potek implementacijskega roka;
  • vertikalno razmerje med strankama pred nacionalnim sodiščem ali
  • splošno pravno načelo v ozadju direktive.
slide59

Drugi načini za podeljevanje učinkov direktivam:

- razlaga nacionalnega prava v luči prava EU – KONSISTENTNA (LOJALNA) RAZLAGA - von Colson in Kamann(1984)- ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE ČLANICE ZA KRŠITEV PRAVA EU - Francovich(1991)

konsistentna razlaga
KONSISTENTNA RAZLAGA
  • “Pri uporabi nacionalnega prava morajo nacionalna sodišča, v obsegu možnosti, razlagati le-to na način, ki se sklada z zahtevami prava ES.”(C-106/89 Marleasing)
  • Obveznost razlage določila nacionalnega prava v luči prava ES nastane zmeraj, ko je predmetno določilo odprto za različne razlage. V takšnih okoliščinah mora nacionalno sodišče pri uporabi običajnih metod razlage dati prednost tisti metodi, ki mu omogoča razlago nacionalne določbe na način, skladen z direktivo.(14/83 Von Colson in Kamann)
slide61

KONSISTENTNA RAZLAGA

  • Katero pravo se razlaga?
  • Ali dobi pravo EU neposredni učinek?
  • Se razlaga pravilo sprejeto pred ali po veljavnosti direktive?
  • Ali je načelo vezano samo na pravilo, ki ga je država članica sprejela kot izvedbo direktive?
  • Kje so meje “konsistentne razlage”?
  • Je mogoče “konsistentno razlago” uporabiti v horizontalnih razmerjih?
  • Ali “konsistentna razlaga” pomeni, da se nacionalno pravo ne uporabi ali pa, da se uporabi v drugačni vsebini?
slide62

Odškodninska odgovornost države članice

  • Države članice pogosto kršijo pravo EU
  • Sankcije?
    • Javno pravna pot: tožba EK proti DČ po členu 258 PDEU + denarna kazen po členu 260 PDEU
    • Zasebno pravna pot:
      • Sklicevanje neposredno na pravice iz prava EU
      • Konsistentna razlaga nacionalnega prava
      • Odškodninska tožba posameznika proti DČ – ni predvidena v PDEU – trajalo 30 let, da je SEU oblikovalo pravno podlago za to tožbo.
francovich proti italiji c 6 9 90
Francovich proti Italiji, C-6&9/90
  • Italija ni implementirala direktive 80/987 o varovanju delavcev v primeru stečaja podjetja;
  • Direktiva je DČ zavezovala, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev jamstvenih skladov v okviru podjetij;
  • F. ni dobil izplačanih vseh plač, ko je njegov delodajalec šel v stečaj – delodajalec ni oblikoval jamstvenega sklada;
  • Posledično je F. neizplačane plače zahteval od Italije.
sodi e eu
Sodišče EU:

30. … Pogodba vzpostavlja nov pravni sistem, ki predstavlja integralni del pravnih sistemov DČ in ki ga morajo nacionalna sodišča spoštovati; subjekti tega pravnega sistema so ne le DČ, ampak tudi njihovi državljani… (slednji imajo) pravice ne le takrat, ko je to izrecno določeno v Pogodbi, ampak tudi na osnovi obveznosti, ki jih Pogodba na jasen način nalaga na posameznike in DČ…

32. … nacionalna sodišča … morajo zagotoviti, da imajo (določila prava EU) poln učinek in varovati pravice, ki jih le-ta podeljujejo posameznikom…

sodi e eu65
Sodišče EU:

33. …polna učinkovitost pravil EU in varstvo pravic bi bili oslabljeni, če posamezniki ne bi imeli možnosti dobiti nadomestila v primerih, ko so bile njihove pravice kršene zaradi kršitve prava EU s strani DČ.

35. Iz tega sledi, da je načelo odgovornosti države za škodo, povzročeno posameznikom s kršitvijo prava EU…, vgrajeno v sistem Pogodbe.

36. Nadaljnjo osnovo za obveznost DČ plačati nadomestilo za takšno škodo predstavlja člen (4 PEU), s katerim so DČ zavezane sprejeti vse potrebne ukrepe… za zagotovitev izpolnitve njihovih obveznosti po pravu EU.

sodi e es
Sodišče ES:

37. Iz tega sledi, da je načelo prava (EU), da so države članice zavezane plačati nadomestilo za škodo povzročeno posameznikom s kršitvijo prava EU, za katero so odgovorne.

Sodišče je s tem oblikovalo NAČELO ODGOVORNOSTI DRŽAVE in slednje zavezalo omogočiti posameznikom odškodninsko tožbo zoper državo;

Osnova za povečanje učinkovitosti neimplementiranih direktiv (ne da bi priznali horizontalni neposredni učinek direktiv).

pogoji za od kodninsko odgovornost
Pogoji za odškodninsko odgovornost

Povzročeno škodo je potrebno povrniti v skladu z nacionalnim pravom o odgovornosti za škodo;

Materialni in procesni pogoji nacionalnega prava DČ o odgovornosti za škodo, povzročeno s kršitvijo prava ES, ne smejo biti manj ugodni kot pogoji, ki se nanašajo na podobne notranje tožbe in ne smejo biti oblikovani tako, da bi praktično onemogočali ali pretirano oteževali pridobitev odškodnine.

brasserie du p cheur c 46 93
Brasserie du Pêcheur, C-46/93
  • SEU dopolni sodbo iz Francovicha;
  • Posamezniki imajo pravico do povrnitve škode, ko so izpolnjeni trije pogoji:
    • Namen kršenega pravnega pravila je bil posameznikom podeliti pravice;
    • Kršitev mora biti dovolj resna;
    • Obstajati mora neposredna vzročna zveza med kršitvijo in škodo.
  • Ti pogoji načeloma ustrezajo pogojem, ki jih je Sodišče EU postavilo glede odgovornosti EU za škodo posameznikom.
kaj pomeni dovolj resna kr itev
Kaj pomeni ‘dovolj resna kršitev’?
  • Bistven test za dovolj resno kršitev je, ali je DČ očitno in hudo kršila svoje obveznosti;
  • Faktorji presoje:
    • jasnost in preciznost kršenega pravila;
    • stopnja diskrecije, ki je prepuščena nacionalnim oblastem;
    • (ne)namernost povzročene škode;
    • (ne)opravičljivost kršitve;
    • prispevek institucij ES k opustitvi;
  • Kršitev prava ES bo v vsakem primeru dovolj resna, če je bila že ugotovljena s strani Sodišča ES;
  • Ni zadosti kvalificirana, če DČ določbe razlaga, kot je praksa v večini DČ, ker je besedilo nejasno in SES še ni odločalo o predpisu (British Telecom, C-392/93; Denkavit, C-283/94)
slide70

Pomen krivde za odgovornost države

  • gre za objektivno odgovornost
  • prim. 26. člen Ustave RS:
  • Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
  • to ne pomeni, da krivda nima nobene vloge (je faktor pri presoji ‘dovolj resne kršitve’).
organi za katere d odgovarja

Organi, za katere DČ odgovarja

DČ odgovarja za ravnanje svojih centralnih in decentralnih organov;

za zakonodajne, upravne in sodne kršitve prava ES;

Država odgovarja tudi za pravnomočno sodbo nacionalnega sodišča zadnje stopnje, ki kršijo pravo ES (Köbler proti Avstriji, C-224/01);

Pri resnosti kršitve nacionalnega sodišča se upošteva očitnost kršitve, upoštevajoč posebnosti funkcije sodstva in zahtev po pravni varnost – upošteva se jasnost kršenega predpisa, naklep, opravičljivost…

vaja 1
VAJA 1

Leta 2002 je Svet ES sprejel direktivo, ki zavezuje države članice k temu, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi zaposlenim nosečnicam vsaj enoletni plačani materinski dopust. Državam članicam je bilo dano eno leto časa za izvedbo direktive. Po grškem zakonu iz leta 1998 je bilo nosečnicam zagotovljeno tri mesece materinskega dopusta. Ta zakon ni bil spremenjen ali zamenjan. Aprila 2004 je Sodišče ES v okviru člena 226 PES razsodilo, da je Grčija kršila svojo obveznost implementirati direktivo.

  • Aphrodite, grška državljanka, je zaposlena pri Mestnem svetu v Atenah. Je noseča in je od delodajalca zahtevala 6-mesečni materinski dopust. Njena zahteva je bila zavrnjena iz razloga, da je po grškem pravu upravičena le do 3-mesečnega materinskega dopusta.
  • Maria, grška državljanka, je zaposlena v butiku veleblagovnice v Solunu; je noseča in na zahtevo po 6-mesečnem materinskem dopustu je dobila enak odgovor kot Aphrodite.
  • Giulia, italijanska državljanka, je sodelavka od Aphrodite, ki je tudi noseča; njena zahteva po materinskem dopustu je bila v celoti zavrnjena iz razloga, ker je materinski dopust po grškem pravu namenjen zgolj grškim državljankam.

Svetujte vsem trem gospem o morebitnih pravicah, ki jim jih podeljuje pravo ES!

vaja 2
VAJA 2
  • Direktiva Sveta ES o harmonizaciji prava na področju zavarovalnih pogodb št. 2005/777/ES je vsebovala med drugim naslednje določilo: "Zavarovalne pogodbe ne smejo omejevati odškodnine za prevoz blaga za znesek, ki bi bil nižji od 50% dejansko nastale škode. Države članice so dolžne svojo zakonodajo uskladiti s to direktivo najkasneje do 28.3.2006."
  • Podjetje Scarpone S.A.R.L. (naročnik prevoza) trgovskega blaga je v decembru 2006 sklenilo zavarovalno pogodbo o zavarovanju izvozne pošiljke pri italijanski zavarovalnici Assicurazione Limitata SA, v zasebni lasti. Tovor je bil uničen v požaru dne 1.4.2007, zavarovalnica pa prizna le 15.000 evrov odškodnine, sklicujoč se na svoje splošne pogoje, po katerih je blago zavarovano le za 15 evrov po kg, če ni sklenjeno dodatno zavarovanje za dragoceni tovor. Zavarovalnica se tudi sklicuje na določbo italijanskega Codice Civile, po kateri je mogoče s pogodbo omejiti odškodnino na določen znesek na mersko enoto, če ta znesek ni pretirano nizek. Scarpone lahko dokaže, da tovor tehta 1000 kg, njegova dejanska vrednost pa je 200.000 evrov ter se odloči zahtevati razliko pred sodiščem.
  • Svetujte podjetju Scarpone, S.A.R.L., kje in kako naj uveljavlja svoje pravice!
vloga sodi a eu
Vloga Sodišča EU
  • Prvo obdobje – zanikanje:
    • Geitling (36-40/59): ustanovitvene pogodbe ne vsebujejo nobenega splošnega načela, ki bi zagotavljalo varstvo temeljnih pravic;
  • 1969 – priznanje:
    • Stauder (29/69): ukrep Skupnosti ne krši temeljnih človekovih pravic, ki so del temeljnih načel prava Skupnosti in ki jih varuje Sodišče;
    • Nold (4/73): prodajalec premoga izpodbija odločbo Komisije; argument: kršitev temeljnih pravic
      • SEU: skupne ustavne tradicije držav članic mednarodne pogodbe za varstvo človekovih pravic, katerih podpisnice so države članice; zavrne tožbo: ni kršitve TČP.
slide76

Pristop Skupnosti k EKČP?

Mnenje SES 2/94

  • v Skupnosti velja načelo omejenih pristojnosti

 Skupnost lahko deluje samo na področjih, opredeljenih v Pogodbi;

  • nobena določba Pogodbe Skupnosti ne daje splošne pristojnosti za varstvo TČP;
  • člen 308 PES ne more biti pravna podlaga za pristop k EKČP;
  • Skupnost nima pristojnosti za pristop k EKČP.
slide77

LISTINA TEMELJNIH PRAVIC EU

  • Preambula + 54 členov v 7 poglavjih:
    • 1. poglavje: Dostojanstvo
    • 2. poglavje: Svoboščine
    • 3. poglavje: Enakost
    • 4. poglavje: Solidarnost
    • 5. poglavje: Državljanske pravice
    • 6. poglavje: Pravičnost
    • 7. poglavje: Splošne določbe
  • varstvo evropskih državljanov v razmerju do evropskih institucij in organov, pa tudi do držav članic, ko te izvršujejo pravo EU (člen 51);
  • svečano razglašena v Nici 2000; do LP ni bila pravno zavezujoča, ampak zgolj s simboličnim in prepričevalnim pomenom;
  • 12.12.2007 ponovno svečano razglašena v Strasbourgu.

77

77

77

listina in sodi e eu pred lp
Listina in Sodišče EU pred LP
  • zadeva Unibet (C-432/05): načelo učinkovitega sodnega varstva

 člen 47 Listine EU o temeljnih pravicah

  • generalni pravobranilci: pogosto sklicevanje
slide79

LIZBONSKA POGODBA: člen 6 PEU1. Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strassbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi. (…)2. Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pristop ne spreminja pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah.3. Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic so kot splošna načela del prava Unije.

varstvo lovekovih pravic po lp
Varstvo človekovih pravic po LP
  • Zavezujoča narava Listine EU o temeljnih pravicah
    • ni del Pogodb, a ima enak pravni status;
    • izjeme: VB, Poljska, Češka;
  • Pristop EU k EKČP.
ustava rs listina tp ek p
Ustava RS - Listina TP - EKČP
  • Akt EU
  • 27 DČ
  • Podpisana leta 2000, zavezujoča od 2009
  • Nekatere dodatne pravice
  • Nanaša se na delo organov EU; na delo nacionalnih organov pa zgolj, ko le-ti izvršujejo pravo EU;
  • Sodišče EU (Luksemburg)
  • Akt Sveta Evrope
  • 47 podpisnic (vse DČ EU)
  • Podpisana leta 1950 (velja od 1953)
  • Državljanske in politične pravice
  • Nanaša se na delo organov pogodbenih strank;
  • Evropsko sodišče za ČP(Strasbourg)
  • Akt RS
  • Velja od 23.12.1991
  • Katalog človekovih pravic
  • Nanaša se na delo organov RS
  • Sodišča RS
listina tp vs ek p
Listina TP vs. EKČP
  • Listina in EKČP se ne izključujeta;
  • Listina ima podobno vlogo kot seznami človekovih pravic v nacionalnih ustavah, npr. Ustavi RS.
  • Ko bo EU pristopila k EKČP, bo o EKČP odločalo Sodišče EU – ESČP pa bo II. stopnja (Vrhovno sodišče).