190 likes | 343 Views
NA ČELA ZNANSTVENEGA PUBLICIRANJA IN TIPOLOGIJA DOKUMENTOV V SISTEMU COBISS Dunja Legat Univerzitetna knjižnica Maribor. “Neobjavljena znanost je mrtva znanost” (G.Piel; cv: R.A.Day, 1988). Znanstveno dognanje, še tako izvirno, je nepopolno in nedokončano, dokler ni objavljeno
E N D
NAČELA ZNANSTVENEGA PUBLICIRANJA IN TIPOLOGIJA DOKUMENTOV V SISTEMU COBISSDunja LegatUniverzitetna knjižnica Maribor
“Neobjavljena znanost je mrtva znanost”(G.Piel; cv: R.A.Day, 1988) • Znanstveno dognanje, še tako izvirno, je nepopolno in nedokončano, dokler ni objavljeno • Prva znanstvena časopisa (leto 1665) • Journal des Sçavans, Francija • Philosophical Transactions of the Royal Society London, Anglija
Uveljavitev IMRAD formata znanstvenih sestavkov (20. stoletje) • Enostavnost komunikacije • Racionalni zapis • Uporaba predvsem v tehniki in naravoslovju, v družboslovju in humanistiki prevladuje deskriptivni način
Znanstvenost -Zmožnost metodično razvidnega in sistematičnega izpeljevanja, urejanja dokazljivih spoznanj. - Znanstvenik je tisti, ki se ukvarja z znanostjo, raziskuje in ustvarja novo znanje. Strokovnost Pridobljena izobraženost, razgledanost po stroki. Strokovnjak je človek , ki kako stroko (dobro) obvlada, je poznavalec, ni pa tvorec novega znanja. VRSTE ZNANSTVENIHPUBLIKACIJ(razločevalen je doprinos k znanju)
Pojem izvirnosti Izvirnost je srž in namen znanstvenega raziskovanja. Izvirnost pomeni novost, ne v okviru lokalnih mej, temveč novost v svetu. Izvirnost lahko presojajo samo znanstveni vrstniki v svetovnem merilu. Izviren rezultat – prispevek k svetovni zakladnici znanja. Primarna znanstvena publikacija(The Council of Biology Editors) mora biti prvo sporočilo, ki mora vsebovati dovolj informacij, da omogoča znanstvenim vrstnikom, da ocenijo opazovanja, ponovijo eksperimente in presodijo intelektualni proces. Publikacija mora biti čutno zaznavna, obstojna, dostopna znanstveni javnosti brez omejitev in vključena v pomembnejše sekundarne vire.
Delitev znanstvenih del po ZELENIKI: Monografija Doktorska disertacija Magistrska dela Znanstveni sestavki Izvirni znanstveni članek, predhodna objava, pregledni članek, predavanje na znanstvenih srečanj Znanstvena študija Patenti Delitev znanstvenih del (SAZU): Znanstveni članek Primarni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek Kratki prispevek v periodičnih publikacijah Predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku, raziskovalno poročilo Znanstvena knjiga Znanstveni referat
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV V VZAJEMNEM KATALOGU • 1983, na mariborski univerzi pričela delovati delovna skupina za organizacijo in izvedbo podsistema za zajemanje podatkov o raziskovalnem delu delavcev UM • 1984, tipologija dokumentov, avtorica Breda Filo • 1986, računalniško zajemajne podatkov • 1994, Pravilnik o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalnega dela • 1996, implementacija novega načina vodenja bibliografij v sistemu COBISS
TIPOLOGIJA DOKUMENTOV/DEL MŠZŠ(znanstvena dela) • Izvirni znanstveni članek
Predhodna objava Pregledni znanstveni članek
Objavljeno vabljeno predavanje na znanstveni konferenci • Objavljeno predavanje na znanstveni konferenci
Znanstvena monografija Poglavje ali samostojni sestavek v znanstveni knjigi
Magistrsko delo Doktorska disertacija
USTREZNOST DODELJENIH TIPOLOGIJ V COBIB-U Predpisana tipologija dokumentov/del vsebuje tudi navodila, kako ugotoviti tip publikacije: • navedbe o tipu, ki je pravila v zaglavju članka, • navedbe, da revija objavlja samo članke določenih tipov, ki jo praviloma uredništva objavijo v navodilih avtorjem in • naziva rubrike, v kateri je objavljen članek, če je revija razdeljena na tak način. V drugih primerih avtor/avtorica opredeli tip dokumenta v skladu s predpisanim opisom tipov dokumentov.
Tabela: Število zapisov v COBIB po posameznih tipih dokumentov za leto 2001 (dne 28. marec 2002)
Zapisi s tipologijo znanstvena monografija Neupravičena dodelitev tipologije, ker so publikacije zborniki konferenc (tudi zborniki povzetkov) Raziskovalna poročila s tovrstno tipologijo Priročniki s tovrstno tipologijo Tuje publikacije, ki niso predmet slovenske bibliografije raziskovalcev. Analitična obdelava zbornikov konferenc je zelo raznolika Izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, strokovni članek, poglavje ali sestavek v znanstveni monografiji,
Ni enotnosti glede opredelitve, katera konferenca je strokovna in katera znanstvena. Neenotna bibliografska obdelava konferenčnih sestavkov, ki izidejo v sklopu serijskih publikacij (upoštevanje tematskih številk?). Napačne tipološke opredelitve sestavkov, ki izidejo v publikacijah, ki so namenjene popularizaciji znanja. Dodeljevanje drugih tipov dokumentov, čeprav v tipologiji obstoja ustreznejša opredelitev. …
VZROKI • Vpliv vrednotenja raziskovalnega dela na podlagi bibliografije • izbor tipologije višje vrednosti • Nepoznavanje meril vrednotenja raziskovalnega dela na univerzah in ministrstvih • Neobjektivnost avtorjev • Neustreznost in nepopolnost predpisane tipologije v določenih segmentih • Nedoslednost knjižničarjev • Nepoznavanje načel znanstvenega komuniciranja.
POSLEDICE • Neurejenost osebnih bibliografij raziskovalcev, • Nekompatibilnost tipoloških opredelitev publikacij v bibliografijah raziskovalnih skupin in ustanov, Neprimerljivost