slide1 n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Andreja Toš Zajšek Univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka ZSSS SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH IN PowerPoint Presentation
Download Presentation
Andreja Toš Zajšek Univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka ZSSS SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH IN

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 36

Andreja Toš Zajšek Univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka ZSSS SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH IN - PowerPoint PPT Presentation


  • 286 Views
  • Uploaded on

Andreja Toš Zajšek Univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka ZSSS SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH IN TRPINČENJE (mobbing). Razlogi za spremembe in dopolnitve ZDR - predvolilne obljube o fleksibilnem trgu dela in s tem povečani konkurenčnosti slovenskega

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Andreja Toš Zajšek Univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka ZSSS SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH IN' - isanne


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
slide1
Andreja Toš Zajšek

Univ. dipl. pravnica

Samostojna pravna svetovalka ZSSS

SPREMEMBE

ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH

IN

TRPINČENJE

(mobbing)

slide2
Razlogi za spremembe in dopolnitve ZDR

- predvolilne obljube o fleksibilnem trgu dela in s tem povečani konkurenčnosti slovenskega

gospodarstva, kar vse je bilo zapisano v tako imenovanem Okviru za gospodarske in socialne reforme za povečanje blaginje v Sloveniji.

  • uskladitev (implementacija) z nekaterimi Direktivami
  • opozorila strokovnjakov na nedorečene zakonske rešitve
slide3
Prvi predlogi s strani delovno pravnih strokovnjakov in sodnikov:

Sodniki so načeloma nasprotovali poseganju v obstoječi ZDR, ter opozarjali, da še ni oblikovane usklajene enotne sodne prakse. Zavzemali so se za razvoj pravne argumentacije v duhu prava ES. Ker je iz obstoječega zakona izhajalo, da je sprejet na podlagi norm ES in stališč Sodišča evropskih skupnosti, so nasprotovali posegu v zakon.

slide4
Zahteve delodajalcev:
  • Odprava plačanega odmora med delovnim časom
  • Odprava povračil stroškov dela
  • Podaljšanje delovnega časa (iz 48 na 65)
  • Povečan obseg nadurnega dela (400 ur)
  • Sklepanje PZ za daljše obdobje od 2 let
  • Odprava odpravnin in odpovednih rokov
  • Odprava dodatka za minulo delo
slide5
Kaj smo “iztržili”
  • Minimalno krajšanje odpovednih rokov
  • Krajšanje obveznega nadurnega dela
  • Ponudba dela pri drugem delodajalcu z prenosom pravice do odpravnine
  • Projektno delo
  • Podaljšanje subjektivnega roka za izredno odpoved
  • Dopustna odpoved PZ starejšemu delavcu pod pogojem, da je ponujena nova PZ
  • Sklenitev PZ za delovno mesto ali vrsto del
  • Dopolnjeni členi v zvezi z diskriminacijo, viktimizacijo in na novo urejeno psihično trpinčenje
  • Ter zavrnili vse nerealne zahteve delodajalcev
slide7
Za lažjo in boljšo organizacijo dela (fleksibilno) :

Delovno mesto ali vrsta del

“naziv delovnega mesta ali vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katerega se zahteva enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 20. členom tega zakona,”

slide8
Za boljše varstvo pravic delavcev

Kraj opravljanja dela (47.)

(2) Če se spremenijo pogoji iz tretje, četrte, pete ali šeste alinee prvega odstavka 29. člena ter v primerih iz 90. člena tega zakona, se sklene nova pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko ima delavec pravico, da začne začasno delati s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.«

slide9
Samo sprememba PZ ni bila dovolj, potrebno je bilo še določiti, kako oddaljen je lahko kraj dela:
  • 90./3. člen
  • »Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot 3 ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.«
slide10
Tudi za fleksibilnejše zaposlovanje smo uzakonili delovno pravno kontinuiteto:

(90. a)

  • Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena pri drugem delodajalcu in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu tega zakona, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.«
  • ponujena nova - ustrezna zaposlitev
  • delavec sklene PZ
  • drugi delodajalec se zaveže
slide11
Za lažjo zaposlitve starejših delavcev:

(1) Delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

2) Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja:

- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino,

- če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 88. člena tega zakona,

slide12
Dorekli smo tudi pravice, ki gredo delavcem, ki se invalidsko upokojijo:

(1) Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

(2) V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po prejšnjem odstavku, se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.«

slide13
Nismo pozabili na težave staršev, zato smo v zakonu dodatno dogovorili pravico do drugačnega delovnega časa in izrabe dopusta:

(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.

(2) Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

(4) Delodajalec delavcu ne more odreči izrabe letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

slide14
Zavzeli smo se za pravice vseh, ki sklepajo nove PZ in izločili možnost arbitražnega dogovora

Če je s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca in delavca, predvidena arbitraža za reševanje individualnih delovnih sporov, se lahko delavec in delodajalec najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo.«

slide15
Zaradi opozoril praktikov in stroke smo posegli v 118.čl. Sodna razveza PZ

»(1) Če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih delovnega razmerja.«

slide16
Seveda pa smo morali prisluhniti tudi zahtevam delodajalcev zato smo pristali na sorazmerne pravice iz delovnega razmerja, ki so odvisne od delovnega časa (razen povračilo stroškov za prihod in odhod z dela)

sorazmerni regres za LD

pravico do regresa za letni dopust pa ne glede na ureditev v prvem odstavku 131. člena tega zakona, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom tega zakona.

slide17
Pogajanj o podaljševanju rednega delovnega časa nismo dopustili
  • smo pa popustili pri nadurnem delu in to tako, da je sedaj po zakonu dopustno delavcu odrediti (v primerih, ki jih določa zakon in KPD) največ 170 ur na leto (preje 180).
  • Dodatno pa smo se dogovorili:

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

slide18
Delno smo ugodili zahtevam delodajalcev v zvezi z odpovednimi roki

(1) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok en mesec. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot tri mesece.

(2) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena, je odpovedni rok:

30 (30) dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,

45(45) dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,

60(75) dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,

120(150) dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.

Prehodni člen:

Določba 39 (čl. zgoraj).člena se začne uporabljati z dnem začetka uporabe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

slide19
Glede na zahteve delodajalcev in opozorila stroke smo se dogovorili o izvršljivosti disciplinskega ukrepa denarne kazni

Sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov.

slide20
Dopustili smo da KPD natančneje določijo kaj je to projektno delo in predvidijo zaposlitev delavcev za določen čas, ki je daljši od 2 let,
  • Prav tako smo predvideli še druge primer, ko je dopustno skleniti PZ za določen čas (na primer nadomeščanje odsotnega delavca, prijavljeni kandidati ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, vodilni delavci…)
slide21
Zelo pomembno,

v zakonu smo uredili nov institut

TRPINČENJE (mobbing)

in predvideli pravno varstvo

  • Prepovedano je vsako ponavljajoče, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo dejanje, usmerjeno proti posameznemu delavcu na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
  • Ponavljajoče dejanje
  • graje vredno ali očitno negativno in žaljivo dejanje
  • usmerjeno proti posameznemu delavcu
  • na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
slide22
45.člen se spremeni tako, da se glasi:
  • » (1) Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem delavci ne bodo izpostavljeni nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.
  • (2) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je dokazno breme na strani delodajalca.
  • (3) V primeru ne zagotavljanja varstva pred nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom tega člena, je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.«
slide23
Kaj pa je trpinčenje?
  • Kako ga prepoznamo?

Napadi zoper izražanje oziroma komunikacijo:

(ponavljajoče, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo dejanje)

  • omejene možnosti komuniciranja s strani nadrejenega ali sodelavcev
  • prekinjaje govora, jemanje besede
  • kričanje oziroma zmerjanje
  • kritiziranje osebnega življenja
  • nadlegovanje po telefonu
  • verbalne grožnje in pritiski, pisne grožnje
  • izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste ali pogledi
  • dajanje nejasnih pripomb
slide24
Ogrožanje osebnih socialnih stikov:

(ponavljajoče, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo dejanje)

  • z delavcem se nihče noče pogovarjati
  • ignoriranje v primeru, da delavec koga sam nagovori
  • premestitev v druge delovne prostore- stran od sodelavcev
  • sodelavci imajo prepoved pogovora z delavcem
  • splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
slide25
Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled:

(ponavljajoče, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo dejanje)

  • obrekovanje za hrbtom
  • širjenje govoric
  • poskusi smešenja delavca
  • izražanje domnev, da je delavec psihični bolnik
  • poskusi prisile v psihiatrični pregled
  • norčevanje iz telesnih hib
  • oponašanje tipičnih vzorcev vedenja z namenom, da se nekoga smeši
  • napadi na versko ali politično prepričanje
  • norčevanje iz zasebnega življenja
  • siljenje k opravljanju nalog, ki negativno vplivajo na samozavest
  • delovne napore se ocenjuje napačno oziroma žaljivo
  • dvomi se v poslovne odločitve
  • delavec je pogosto deležen kletvic ali obcesnih izrazov
  • posameznik je deležen poskusov spolnega zbliževanja in različnih “spolnih ponudb”
slide26
Napadi zoper kakovost delovnega mesta:

(ponavljajoče, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo dejanje)

  • delavec ne dobiva več novih delovnih nalog
  • odvzete so mu vse delovne naloge, delavec si ne more več izmisliti delovne naloge zase
  • dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog
  • dodeljevanje nalog pod nivojem kvalifikacije
  • dodeljevanje vedno novih nalog, pogosteje kot ostalim sodelavcem
  • dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
  • dodeljevanje nalog nad nivojem kvalifikacije z namenom diskvalifikacij
slide27
POSLEDICE TRPINČENJA

Duševne motnje: depresija, strah, samomor..

Psihosomatske bolezni in simptomi:

- povišan: krvni pritisk, maščobe v krvi, sladkor v krvi

- hormonske motnje, motnje spanja,

- bolečine v želodcu, glavobol

- astma

- alkoholizem, kajenje..

slide28
Trpinčenje je potrebno preprečevati in odpravljati
  • Izgubljenega zdravja ni mogoče denarno poplačati
slide29
Kaj narediti če opozorila in razum ne zaležeta?

Obvezni predhodni postopek:

  • Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma, da svoje obveznosti izpolni.
  • Če delodajalec v nadaljnjem roku 8 delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev pravice, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.
slide30
In kaj se bo dogajalo na sodišču?

Tožbeni zahtevek in postopek dokazovanja:

Tožbeni zahtevek se lahko glasi le na plačilo odškodnine za materialni in imaterialno škodo.

V dokaznem postopku, bo delavec

  • dolžan navajati dejstva, ki bodo opravičevala domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju z 45. členom ZDR. Dokazno breme, da zatrjevanja delavca niso resnična je na strani delodajalca;
  • V nadaljevanju pa bo moral delavec dokazati, da je zatrjevana škoda (določena v Evrih) posledica naklepnega ali pa malomarnega ravnanja delodajalca in da je nastala zaradi njegovega delovanja ali pasivnosti.
slide31
Izjava

(dogovor) o netoleriranju

trpinčenja

na delovnem mestu

slide32
Osnovni namen in cilj tega dogovora je:
  • povečati ozaveščenost in razumevanje »uprave« družbe, delavcev in njihovih predstavnikov o trpinčenju na delovnem mestu, ter o negativnih posledicah takšnega ravnanja tako za družbo kakor tudi za prizadetega delavca ali skupino delavcev.
  • usmeriti pozornost na pravočasno prepoznavanje tipičnih znakov in pojavov, ki lahko pokažejo na obstoj trpinčenja in
  • dogovor o načinih in postopkih za preprečevanje ali odpravo trpinčenja
slide33
Namen dogovora je predvsem PREVENCIJA

izboljšanje organizacije dela in načina vodenja dela (možne izboljšave- odvisno od družbe:odprava nejasnih nalog, odprava nejasnih ali nasprotujočih si navodil, zagotovitev celovite informiranosti o ciljih, razvijanje timskega dela, možnost izobraževanja delavcev, pravočasno reševanje kadrovskih vprašanj, izboljšanje delovne atmosfere, izboljšati stil vodenja (manj avtoritativen) povečanje odgovornosti in pooblastil vodilnih delavcev pri reševanju konfiktov, jasna določitev norm na vseh ravneh družbe, jasna določitev posledic kršitve norm družbe, permanentno spremljanje dogajanja v družbi, vsakodnevni pogovori nadrejenih z zaposlenimi)

  • uvedbo posebnih ukrepov za preprečevanje trpinčenja : (zopet odvisno od družbe) usposobil menagement za zgodnje prepoznavanje problemov in hitro preventivno ukrepanje,v okviru pooblastil, ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih, vključevanje vseh zaposlenih v ocenjevanje stanja v družbi in oblikovanje ukrepov za izboljšanje stanja)
slide34
Obveznosti sindikata

. spodbujal kolegialno (partnersko) vedenje na vseh organizacijskih ravneh družbe,

  • sodeloval pri oblikovanju preventivnih ukrepov proti trpinčenju ,
  • dvigoval ozaveščenost in jasno razumevanje resnosti problemov trpinčenja pri sodelavcih,
  • stalno spremljal stanje in razmere na tem področju ter na podlagi svojih ugotovitev ali na pobudo sodelavcev zahteval in se vključeval v razreševanje problematike trpinčenja v družbi,
  • Izobraževati in usposabljati člane za nudenje ustrezne pomoči sodelavcem.
slide35
Postopek reševanja :
  • Imenovanje zaupanja vrednih oseb (2+2+1).
  • Zaupanja vredna oseba ima pravico in dolžnost :

- takoj pristopiti k reševanju nakazanega problema

- opraviti razgovor z delavcem, ter vsemi zaposlenimi in ostalimi , ki so vključeni v problem in jim zagotoviti pošteno zaslišanje in obravnavo

- problem reševati z posebno skrbnostjo in obzirnostjo, tako da v celoti zaščiti osebno dostojanstvo in zasebnost delavca (žrtve)

- delodajalcu predlagati ukrepe za preprečevanje nasilja oziroma ukrepe za odpravo psihičnega nasilja, ter ukrepe za odpravo nastale škode tako delavcu kakor tudi družbi

  • Delodajalec se zavezuje, da bo ob prvem opozorilu pooblaščene osebe, vredne zaupanja takoj ustrezno zaščitil žrtve in preprečil njihovo nadaljnje šikaniranje, hkrati pa sprejel ustrezno prilagojene ukrepe za odpravo posledic nasilja /trpinčenja.
  • Pri razreševanju posledic psihičnega nasilja/trpinčenja bo delodajalec žrtvi zagotavljal vse zakonske pravice in s posebno skrbnostjo skrbel nad žrtvino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.