6 Sistemiziranje, vrednotenje in nagrajevanje dela

1. 6 Sistemiziranje, vrednotenje in nagrajevanje dela

2. OBLIKOVANJE DELA • Teorija značilnosti dela poudarja, da delavci dobro delajo, če so zadovoljni. Zadovoljni pa so, če v delu najdejo smisel, če je nanje prenesena odgovornost za delo in če jim menedžment daje povratne informacije o (ne)doseganju delovnih rezultatov.

3. Delo je potrebno oblikovati tako, da je sestavljeno iz različnih dejavnosti in da delavec lahko uporabi vrsto različnih sposobnosti in spretnosti. • Zagotoviti je potrebno take pogoje, da delavci opravljajo določene naloge od začetka do konca, da bi se tako z delom bolje poistovetili, ne pa, da opravljajo le ozke izseke delovnih nalog.

4. Delavcem je potrebno predočiti pomen njihovega dela, tako za življenje sodelavcev kot tudi drugih zunaj delovnega okolj. • Delavcem naj bo omogočeno načrtovanje poteka dela in izbira metod, da bi tako zadovoljevali potrebo po samostojnosti. • Delo naj bo oblikovano tako, da je delavcem omogočeno dobiti jasne in neposredne informacije o rezultatih, ki jih dosegajo.

5. Delo naj bo oblikovano po ergonomskih principih, kar pomeni tako oblikovanje, delovnega okolja, da čim bolj ustreza telesnim značilnostim ljudi. Pozornost naj bo posvečena zmanjševanju utrujenosti, preprečevanju poškodb in ogrožanja zdravja, kar pa izhaja iz mehanskih in spremljajočih značilnosti delovnega okolja : uporaba fizične moči, tresljaji, hrup, temperatura, prah, plin, strupi, prisilna drža in podobno. Torej ni vseeno npr. kakšna je višina tipkovnice, oblika stolov in delovnih miz ter primernost strojev in naprav za različne kategorije delavcev.

6. Delo ne sme zahtevati prevelikih psihičnih obremenitev, tako da bi bilo lahko zanesljivo in varno. Predvsem naj ne bi bilo zahtev po predelavi prevelikih količin informacij v kratkem času. V tem pogledu lahko postanejo delovne naloge preveč zahtevne na delovnih mestih kot so npr.: kontrolorji letenja, kontrolorji kakovosti, poslovni sekretarji in podobna.

7. Delo naj zagotavlja ustrezno kakovost delovnega življenja zaposlenih.

8. OBLIKOVANJE DELOVNEGA MESTA • Preučevanje delovnega mesta se običajno lotimo z analizo delovnega mesta. To je tehnični postopek, s katerim ponovno preverjamo, iz kakšnih nalog je delo sestavljeno, s kakšnimi postopki je mogoče te naloge opraviti, v kakšnih fizikalnih in delovnih razmerah se bo delo izvajalo in končno nas zanima, kakšne lastnosti, znanja in spretnosti (delovno – specifične kompetence) bo delo zahtevalo od delavca.

9. Ker nas zanimajo tako lastnosti dela kot delavca, moramo v bistvu opraviti dve tesno povezani analizi: analizo dela in analizo delavca. Kot rezultat analize dela dobimo opis dela, v katerem so zapisane vse naloge, fizikalne in socialne delovne razmere, delovna sredstva, s katerimi lahko delo opravljamo in vse druge značilnosti, ki smo jih pred analiziranjem uvrstili v analitično shemo. Na osnovi analize delavca pa dobimo opis delavca. V njem so podrobno opisane lastnosti, ki jih mora imeti delavec, da bi delo lahko opravil.

10. SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG • Opis dela in opis potrebnega profila izvajalca del in nalog na določenem delovnem mestu imenujemo s skupnim imenom sistemizacija delovnega mesta. V novejšem času se namesto delovnega mesta vedno bolj uveljavlja termin dela in naloge, kar nekako poveča manevrski prostor zaposlitve bodočih izvajalcev dela.