1 / 44

Dedno pravo

Dedno pravo. Prof. Dr. Vesna Rijavec. Zapuščinski postopek - uvedba postopka. Predmet postopka: ugotoviti, kdo so dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino, pravice dedičev in volilojemnikov Smrtovnica - matičar (potrdilo o smrti ali razglasitev za mrtvega oz dokazovanje smrti)

harken
Download Presentation

Dedno pravo

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Dedno pravo Prof. Dr. Vesna Rijavec

  2. Zapuščinski postopek - uvedba postopka • Predmet postopka: ugotoviti, kdo so dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino, pravice dedičev in volilojemnikov • Smrtovnica - matičar (potrdilo o smrti ali razglasitev za mrtvega oz dokazovanje smrti) • Uvedba postopka po uradni dolžnosti, če so nepremičnine • Na predlog dediča, če so samo premičnine • Gre za nepravdni postopek, nekatere pravice se pa uveljavljajo v pravdi

  3. Stranke - udeleženci • Dediči (tudi skrbnik nasciturusa) • Volilojemniki • Obdarjenci v zvezi z vračanjem daril (v pravdi) • Zakoneci in potomci v zvezi s prispevkom ko ohranitvi zapuščine, gospodinjski predmeti • Državni pravobranilec – omejitev dedovanja • Skrbnik in upravitelj zapuščine, izvršitelj oporoke • Ne pa upniki, razen v primeru separatio bonorum

  4. Odgovornost dedičev za dolgove • Pro viribus hereditatis – do vrednosti podedovanega premoženja • Cum viribus hereditatis – s podedovanim premoženjem (separatio bonorum, začasni skrbnik zapuščine) • Nerazdelno jamčenje upnikom, regresna pravica med dediči

  5. Separatiobonorum • Uveljavljanje v zapuščinskem postopku • Sklep o ločitvi zapuščine id dedičevega premoženja (prezadolžen dedič) • Poplačilo upnikov iz ločenega premoženja • Zavarovanje: Skrbnik ločenega premoženja, zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiški knjigi

  6. Stečajzapuščine (ZFPPIPP, 2007) • Nov insitut • varstvo in enakopravno obravnavanje upnikov • Odgovornost za zapustnikove dolgove • Sorazmerno poplačilo upnikov

  7. Pristojnostsodišča • Mednarodna – za nepremičnine v SLO • Stvarna – okrajno sodišče • Krajevna – po prebivališču zapustnika, subsidiarno po legi (pretežnega dela zapuščine); prorogatio fori ni dovoljen • Funkcionalna – sodnik posameznik, nekatera opravila strokovni sodelavec

  8. Pripravljalnaopravilazazapuščinskoobravnavo • Popis in cenitev – aktiva in pasiva (notar ali izvršitelj),184 ZD • Hramba zapuščinskih stvari (neznani ali nesposobni dediči), 191 ZD • Začasni skrbnik zapuščine, upravitelj zapuščine, izvršitelj oporoke Razglasitev oporoke – publicitetni učini, začetek teka rokov za vložitev tožbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža, 41 ZD

  9. Skrbnik zapuščine • 131. člen (1) Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (dediči nočejo ali ne morejo skrbeti za zapuščino, ni sporazuma,separatio bonorum, izpolnitev volil, nasciturus, na splošno da se uredijo pravice in obveznosti), postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. (2) O postavitvi začasnega skrbnika obvesti sodišče pristojni center za socialno delo, ki lahko postavi drugega skrbnika.

  10. Dolžnosti • Skrbi za zapuščino, da se ohrani za dediče • Upravlja v enakem obsegu kot dedič • Razpolaga v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine Prenehanje, ko preneha razlog - sklep o dedovanju ali izročitvi pravnomočen - sodišče na predlog dedičev postavi upravitelja

  11. Sodediči Skupna lastnina, skupno imetništvo pravic • Delitev vedno razen ne ob nepravem času ali če je začasna kratkotrajna odpoved delitvi (SPZ) • Dodelitev nekaterih predmetov zapuščine določenim dedičem • Jamčevanje po delitvi

  12. Odsvojitev dedščine • Odstop dednega deleža pred delitvijo • 146. člen • (1) Dedič sme pred delitvijo prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča. • (2) Pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena. • (3) Pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, o odstopu dednega deleža, zavezuje dediča samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku; z njo ne dobi sopogodbenik do delitve nobene druge pravice. • (4) Za delitev se šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari.

  13. Upravitelj dediščine • Zastopnik vseh sodedičev • Pooblastilo samo za upravljanje

  14. Izvršitelj oporoke • Po navodilih oporočitelja • Zastopnik dedičev

  15. Zapuščinskaobravnava • Vabilo na narok: udeleženci (tudi morebitni zakoniti dediči, četudi oporoka obstaja) • N dispozitivnosti in oficialnosti (sodna poravnava, nujni delež, prispevek potomcev) • Razpravno in preiskovalno naečelo • N. javnosti, ustnosti, neposrednosti – obvezen narok • N. kontradiktornosti • Predhodna vprašanja • Ugovor zoper popis in cenitev

  16. Dedne izjave • Dedne izjave to so sprejem in odpoved ter sprejem z odstopom so nepreklicne, podati pa jih je mogoče pismeno ali na zapisnik pred sodiščem. Tudi nepreklicno izjavo pa je mogoče spodbijati, če je bila podana v zmoti, zaradi prevare ali pod prisilo. Bistvena in opravičljiva zmota bo podana, če je dedič podal izjavo o odpovedi, ker je utemeljeno mislil, da ni bilo nikakršnega premoženja, pozneje pa se ugotovi nasprotno. Dedič dediščine ni dolžan sprejeti, vendar pa mora biti odpoved izrecna in jo mora podati preden je pričel gospodariti s stvarmi iz zapuščine.

  17. Dedna izjava208. člen • (1) Če dedič sprejme dediščino ali se ji odpove, mora izjavo o tem podpisati on sam ali njegov zastopnik. • (2) Podpisa na izjavi o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini, ki se predloži sodišču, ni potrebno overiti; sodišče pa v dvomu lahko zahteva overitev pismene izjave o odpovedi dediščini oziroma pooblastila. • (3) V izjavi je treba navesti, ali dedič sprejme delež ali se odpove deležu, ki mu gre po zakonu ali po oporoki ali pa se izjava nanaša na nujni delež. • (4) Izjavo o odpovedi dediščini lahko da dedič pred zapuščinskim sodiščem ali pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim sodiščem. • (5) Ko dedič daje izjavo o odpovedi dediščini, ga sodišče opozori, da se lahko odpove dediščini samo v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev.

  18. Vsebina sklepa o dedovanju, 214 ZD • Kdo so dediči (oporočni, zakoniti, nujni) • Podlaga za dedovanje ali izključitev iz dedovanja (npr. Oporoka, razmerje do zapustnika, odpoved dediščini, dedna nevrednost, razdedinjenje) • Opredelitev zapuščine – aktiva in pasiva • Dedni delež posameznih dedičev • Odložni pogoji ali roki v zvezi z dedno pravico • Sporazum o delitvi zapuščine– sodna poravnava • Volila in volilojemniki • Obveza po povračilu socialne pomoči • Odločitev o prispevku potomca (32.čl. ZD) • Breme, izročitev stvari v hrambi/depozitu

  19. Sklep o dedovanju • Pravna narava • Deklaratorna sodna odločba • izjemoma dajatvena (pri sodni poravnavi, pri zaščiteni kmetiji – prispevek zakonca, nujnih dedičev, zapustnikovih potomcev) • Pozneje najdeno premoženje: nov sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega

  20. Odločitevopravici do volila • Poseben sklep o volilu pred koncem zapuščinskega postopka (pogojno volilo -možnost zavarovanja in zaznambe v zemljiški knjigi, 217 ZD) • V samem sklepu o dedovanju • V pravdi, ki ne povzroči prekinitve zapuščinskega postopka

  21. Sklepozavarovanjupripogojnipravici • npr. pogojno volilo - možnost zavarovanja in zaznambe v zemljiški knjigi, 217 ZD) • Praviloma na predlog • Po uradni dolžnosti v primeru oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje pravice

  22. Pravna sredstvazopersklepodedovanju Redno: pritožba (tudi nedevolutivna , 173 ZD) in nesuspenzivna (172 ZD) Izredna: • nepravočasna pritožba, 173/3 ZD • zahteva za varstvo zakonitosti, • tožba na razveljavitev sodne poravnave (glede sporazuma o delitvi), • dediščinska tožba (hereditatis petitio) • Ni obnove postopka (224) in revizije

  23. Pomožni način - prejudicialna pravda Napotitev na pravdo – sklep zapuščinskega sodišča o napotitvi: • -če so sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica iz zapuščine, 210 ZD • Če je sporen obseg premoženja tudi če je spor samo o uporabi prava, 212 ZD • Ugotovitveni zahtevek, izjemoma oblikovalni ali dajatveni (pri vračanju daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža)

  24. Situacije za napotitev - spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica udeležencev • 1. dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu; • 2. dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahteve preživelega zakonca in zapustnikovih potomcev, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, da se jim iz zapuščine izločijo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb; • 3. dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež; • 4. dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost razdedinjenja nujnih dedičev ali utemeljenost razlogov za nevrednost; • 5. dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini.

  25. Sporna dejstva in pravo, 212 ZD • 1. če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; • 2. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

  26. Narava zapuščinskega postopka • Nepravdni postopek primarna pot za uveljavljanje pravic iz zapuščine • Pravda se kombinira na dva načina: • 1.pomožni način-prejudicialna pravda • 2.korektivni način-pravda po pravnomočnosti sklepa o dedovanju

  27. Dediščinska tožba • Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju • Aktivna legitimacija: tožnik zatrjuje, da je dedič, da je njegova dedna pravica močnejša od toženčeve • Pasivna legitimacija: tožencu je pravica priznan s sklepom o dedovanju in se prav tako sklicuje na svojo dedno pravico • Ugotoviti je treba čigava je močnejša • Tožbeni zahtevek: zahteva se izročitev stvari ali prenos pravice na tožnika

  28. Kdaj je mogoče vložiti dediščinsko tožbo • Sporna dejstva o pravici ostala nerazčiščena • Pozneje najdena oporoka • Novi dedič 223. čl.:Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave,temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi. • Pravica ob pogojih za obnovo postopka Izjema – ni tožbe: pozneje najdeno premoženje: dodatni sklep o dedovanju, razen če gre za dve različni masi (zaščitena kmetija) – v takem primeru nova obravnava

  29. Tožba na uveljavitev nujnega deleža • Samo če ni sodeloval v zapuščinskem postopku

  30. ZDKG določitev zaščitenosti po obsegu • način za določanje primerljive kmetijske površine, glede na vrsto in rabo zemljišč. • Definicijo kmetijskega zemljišča vsebuje Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS 59/96, v nad. ZKZ), po katerem so kmetijska tista zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč (1.odst. 2.čl. ZKZ). • Podatki o zaščitenih kmetijah se vodijo v registru zaščitenih kmetij (25.čl. ZDKG). • Sestavina zaščitene kmetije so vsa zemljišča, ki so pripadala kmetiji v času določitve zaščitene kmetije, ne glede na to, na kakšni pravni podlagi so prišla v zaščiteno kmetijo • Zaščitena kmetija pa ne obsega samo zemljišč, temveč vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oz. gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti (1.odst. 3.čl. ZDKG).

  31. Kaj sestavlja zaščiteno kmetijo • Kmetija ni stvar v smislu stvarnega prava in je lahko kot termin le pojmovno-tehnično pomagalo. Tudi v primeru razpolaganj, ki dejansko zajemajo kmetijo kot celoto, gre pravno-tehnično za razpolaganja s posameznimi kmetijskimi zemljišči, na njih pa je mogoče vezati tudi prenos pritiklin, ki k tem zemljiščem sodijo

  32. Določitev glede na premoženjski status • pripadajoeni osebi kot lastniku oziroma upravičencu ali zavezancu, ali • pripadajo zakoncema enemu ali drugemu kot posebno premoženje; kot solastno premoženje ali kot njuno skupno premoženje; • pripadajo enemu od staršev oziroma posvojitelju in njegovemu potomcu oziroma njegovemu posvojencu ali njegovemu (posvojenčevemu) potomcu, v obeh primerih kot solastnikoma oziroma soupravičencema ali sozavezancema.

  33. Dedovanje na podlagi zakona • samo en dedič, ki je v sklepu določen po opravljenem postopku izbire, ki je predpisan v ZDKG. • Zaščitena kmetija v izključni lastnini zapustnika • Sporazum dedičev in namen obdelovanja kmetijskega zemljišča • Če je več sodedičev v okviru dednega reda, ki je v konkretnem primeru upravičen dedovati, lahko sami med seboj sporazumno izberejo dediča, vendar pa mora ta dedič imeti namen obdelovati kmetijsko zemljišče. • Zakonec in potomci

  34. Kriteriji - nadaljevanje • Izvor kmetije • Sorodniki bližnjega kolena • Zaščitena kmetija kot posebno premoženje, solastnina ali skupno premoženje zakoncev • Komorienti • Zaščitena kmetija v solastnini dveh oseb: zapustnika in njegovega potomca ali zapustnika in njegovega roditelja

  35. Kriteriji - nadaljevanje • Varstvo mladoletnih otrok • Več zaščitenih kmetij v zapuščini • Izločitveni kriteriji • Nemožnost izbire

  36. Kriteriji - nadaljevanje • Nujni dediči • Odsvojitev pred potekom roka • Varstvo zakonca, ki ni dedič • Oporočno dedovanje • Prepoved drobitve s pravnimi posli med živimi

  37. Tožnik je toženki “posodil” denar za nakup stanovanja. Toženka mu je bila zato pripravljena po smrti zapustiti stanovanje. Simulacija - nakup imetnika stanovanjske pravice • Revizija zoper sodbo je utemeljena, revizija zoper sklep ni dovoljena. • Glede na dejanske ugotovitve revizijsko sodišče nima pomislekov proti materialnopravni presoji obeh sodišč, da sta posojilna pogodba med pravdnima strankama z dne 9.3.1993 in aneks k tej pogodbi z dne 28.7.1997 navidezni in s tem brez učinka Če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost Nižji sodišči sta ugotovili, da sta s sklenitvijo posojilne pogodbe stranki dejansko prikrili medsebojni dogovor, na podlagi katerega se je tožnik zavezal poravnati kupnino za stanovanje, ki ga je odkupila toženka po 117. členu Stanovanjskega zakona, toženka pa se je zavezala poskrbeti za to, da bo po njeni smrti tožnik pridobil lastništvo na tem stanovanju. Tak dogovor sta stranki realizirali s tožnikovim nakazilom celotne kupnine za stanovanje in s toženkino oporoko z dne 30.7.1997, s katero je kupljeno stanovanje zapustila tožniku. Nato pa je z darilno pogodbo razpolagala s tem stanovanjem in ga podarila tretji osebi. S tem je odpadla podlaga (medsebojni dogovor strank) po kateri je tožnik opravil plačilo, tako da sta se sodišči pravilno oprli na pravila o neupravičeni pridobitvi, to je na četrti odstavek 210. člena ZOR. Toženka mora vrniti tisto, kar je v skladu z dogovorom s tožnikom prejela.

  38. Dobra vera obseg vračanja plodovi • Sporno pa je vprašanje obsega vrnitve prejetega (214. člen ZOR). Pridobitelj neupravičeno pridobljenega mora plačati zamudne obresti od dneva pridobitve, če je bil nepošten, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče sta šteli toženkino ravnanje za nepošteno, ker je ona odstopila od dogovora s tožnikom, da tožnik poravna kupnino za stanovanje, toženka pa poskrbi, da tožnik (na podlagi oporoke) po njeni smrti pridobi lastništvo na stanovanju. Taka presoja pa je pravno zmotna. Medsebojni dogovor kot prikrita pogodba med strankama velja, če so izpolnjeni pogoji za njegovo pravno veljavnost (drugi odstavek 66. člena ZOR). Zgoraj navedeni medsebojni dogovor strank, kakor sta ga ugotovili obe nižji sodišči, pa ni veljaven. Po 105. členu Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l. RS, št. 15/76) je neveljavna pogodba o vsebini oporoke. To pomeni, da je neveljavna pogodba, s katero se kdo zaveže, da bo v svoji oporoki kaj določil. Prav to pa je vsebina prikritega medsebojnega dogovora med strankama, ko se je toženka zaradi tožnikovega plačila kupnine zavezala v oporoki določiti, da bo tožnik dedoval po njej stanovanje. Toženka je od medsebojnega dogovora s tožnikom odstopila, ker pa je odstopila od po zakonu neveljavne pogodbe, njenega ravnanja ni mogoče šteti kot nepoštenega. Pravno zmotna je zato prisoja zamudnih obresti od toženkine pridobitve denarnega zneska (214. člen ZOR), kot sta razsodili nižji sodišči. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je torej revizija zoper sodbo utemeljena. Ni pa pogojev za spremembo izpodbijane sodbe (380. člen ZPP), ker je med strankama še odprta pripoznava določenega obrestnega zahtevka (list. št. 7) in ker ni odločeno o podrejenem tožbenem zahtevku. Zato je bilo treba sodbo sodišča druge stopnje in obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

  39. NAPOTITEV NA PRAVDO zaradi ugotovitve zapustnikove volje v oporoki • Tožbeni zahtevek: da je bila prava volja oporočiteljice R.Č. v lastnoročni oporoki z dne 27.4.1985, da tožeča stranka deduje vse premoženje, razen nepremičnine na B. • Ali gre za pravno vprašanje, ki bi ga moralo sodišče rešiti samo • ali gre za pravno vprašanje, če je potrebna razlaga oporoke, • ali je mogoča razlaga oporoke, da dedujejo vse zapustničino premoženje njeni nečaki, ali le nepremičnino na B • ali je nastal dvom o razlagi oporoke, da bi moralo sodišče uporabiti določbo 2. odst. 84. čl. Zakona o dedovanju in odločiti v prid zakonitim dedičem.

  40. Razlaga oporoke • Ker se je v teku zapuščinskega postopka med zakonitimi dediči pojavil spor o dejstvih glede prave volje pok. R.Č., izražene v oporoki, je zapuščinsko sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in napotilo tožnikena pravdo (1. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju). • Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo in s tem se strinja tudi sodišče druge stopnje, da je zapustnica z oporoko izrecno namenila zemljišče na B. M.L. Ostali poimensko navedeni nečaki in nečakinje (prvi štirje toženci) pa dedujejo preostalozapustničino premoženje. Sodišči sta šteli, da oporoke ni mogoče razlagati tako, da bi vse zapustničino premoženje (razen zemljišča na B.) dedovali tožniki, med katerimi so poleg nečakov in nečakinj tudi pranečaki in pranečakinje, ki v oporoki sploh niso omenjeni. Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je bila v postopkuugotovljena zapustničina volja in zato ni prišla v poštev določba 2. odst. 84. čl. Zakona o dedovanju, ki rešuje primer, ko obstaja glede oporočiteljevega namena dvom. Revizijsko sodišče ugotavlja, da z izpodbijano sodbo tudi nista kršeni določbi 99. in 101. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, na katere se sklicuje revizija.Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).

  41. RAZVEZA POGODBE O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU • Tožbeni zahtevek: razveza pogodbe, ker toženec pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje • Dejansko stanje kot ga vidi tožnica: da se toženec proti tožnici, to je svoji teti, obnaša osorno, nespoštljivo, grdo in žaljivo ter jo tudi pretepa in da je pretepel tudi njenega zunajzakonskega partnerja L., ki je praktično slep. Sodišče bi zato moralo ugotoviti takšno omajanost skupnega življenja pravdnih strank, da je to postalo neznosno in da so zato podani pogoji za razvezo sporne pogodbe.

  42. Zavrnilna sodba 1. stopnje Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je 12.3.1991 sklenila s tožencem z obrazložitvijo: da je toženec prevzete obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju s tožnico izpolnjeval, da so bile določene obveznosti med pravdnima strankama dogovorjene šele za čas, ko tožnica sama zaradi bolezni ali starostne onemoglosti ne bi mogla več skrbeti zase, da ta čas še ni nastopil, ker je tožnica glede na svoje stanje zmožna poskrbeti za svojo oskrbo, da je za občasne prepire kriva sama zaradi svojega nekorektnega obnašanja ter da zgolj zaradi enega dogodka, ki se je pripetil 18.4.1993, razmere med pravdnima strankama ne morejo biti porušene, še posebej, ker je toženec še naprej pripravljen izpolnjevati svoje obveznosti do tožnice. Take ugotovitve tudi po presoji revizijskega sodišča niso utemeljevale razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju po določbah 2. odstavka 120. člena zakona o dedovanju (naprej: ZD), prav tako pa niso bili podani pogoji za razvezo pogodbe po določbah 3. odstavka citiranega člena, ker tožnica ni dokazala, da bi toženec dolžnih obveznosti ne izpolnjeval iz razlogov na svoji strani. Pri tem je potrebno v zvezi z revizijskimi izvajanji poudariti, da kakršenkoli nesporazum med strankama še ne pomeni, da je postalo njuno skupno življenje neznosno. Ta ocena je odvisna od oblike skupnosti, ki je dogovorjena, pa tudi od okoliščin, ki so objektivnega značaja (vrsta in število spornih dogodkov) ali pa so subjektivno pogojevane (kot so n. pr. osebne lastnosti strank). V obravnavanem primeru ugotovljene okoliščine pa niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno.

  43. Potrditev na drugi stopnji in v revziji Tožnica se je pritožila, sodišče 2. stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje V reviziji tožnica sicer uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava, kar je dopusten revizijski razlog, vendar pa vsebinsko posega tudi v dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, ki pa ne morejo biti predmet revizije (3. odstavek 385. člena ZPP). Revizijsko sodišče je torej na dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj vezano.

  44. Ivan Tavčar 1883 • Človek mora vedno delati, ker delo ga blaži, delo ga pred pregreho varuje. Zavest, da pridelano premoženje ne bode s smrtjo delavca razpadlo, da bode prešlo na naslednike, ki si jih bode sam imenoval, povzdiguje vsakega ter ga vžiga k še večji delavnosti. Kdo bi še delal, če bi s smrtjo vse razpadlo. Zato je tako imenovano »dediščinsko pravo«, po katerem se ima premoženje umrlega izročiti dedičem, ena največjih dobrot umrjočemu človeštvu. Brez tega prava si rednega življenja, rednega delovanja na zemlji še misliti ne moremo. To pravo sega že zaradi svoje koristnosti globoko v vsakdanje življenje. V dolgem ali kratkem življenju bi misel na smrt nadlegovala človeka, če ne bi bilo dediščinskega prava, bil bi nemiren. Vpraševal bi se, kaj bo z mojimi pravicami in premoženjem po smrti.

More Related