Problem atizacija nasilja

1. Problematizacija nasilja

2. Je nasilje patološko? Fox: • Nasilje je človeško • Nasilje je celo temeljno človeško • Filogenetsko je eno od eno od prilagoditvenih vedenj in “krivo” za razvoj in uspeh človeške vrste

3. Obrambno in ne-obrambno nasilje (kot reproduktivno in ne-reproduktivno usmerjena spolnost)

4. Narišemo nasilje – … • Kaj pojmujemo pod to? • S čim se znotraj nasilja ukvarjamo? • Je to večji del ali le drobec nasilja na ravni celotnega sistema?

5. Nasilje kot tako torej za človeka ne more biti problem, poudarja Fox. O problemu lahko govorimo namreč šele znotraj sveta, ki nasilje (poskuša) regulira(ti). • »Dandanes veliko slišimo o problemu nasilja. A če ima človek probleme z nasiljem, je to zato, ker si jih sam ustvarja (to je posledica človekovega zavedanja, pogleda na samega sebe). V naravi ni takih problemov. V naravi je nasilje nekaj najbolj običajnega, prav tako agresivnost. Oboje je nedvomno nujno« (Fox).

6. Je bilo z razvojem civilizacije nasilja vse manj ali vse več? • (Freud, Nelagodje v kulturi – 3 viri trpljenja človeka)

7. Prisotnost nasilja v vseh formah človekovega bivanja (umetnosti, religiji, zabavi, …) • Regulacija nasilja Kar je pri naši nasilni vrsti osupljivo, ni to, da se med sabo v tolikšni meri pobijamo, pač pa je, glede na naš potencial, da se pobijamo tako malo in tako redko. A ne zato, ker bi ne bili nasilni, ali ker bi lahko zlahka nadomestili odsotnost nasilnih dejanj z drugim početjem, pač pa ker v naših kulturah inherentno razvijamo ritualizirane mehanizme regulacije nasilja. R. Fox

8. Ena človekovih glavnih značilnosti naj bi bila ravno “oblikovanje pravil o stvareh, ki se ga najbolj temeljno tičejo”. Hranjenje, spolnost in nasilje so po Foxu pri vrhu tega seznama.

9. Fox v zvezi s tem meni da bi morali, če nas zanima fenomen nasilja v družbi, nasloviti svoja raziskovalna vprašanja na pojav regulacije nasilja – prav tako osnovno in prav tako naravno ko realno nasilje. Obstoj kontrolnih mehanizmov namreč ne zanika, ampak zgolj potrjuje, človeško nasilno naravo. Osnovna avtorjeva hipoteza torej pravi, da so za človeka, prav tako kot nasilje in ubijanje, značilna pravila, ki jih postavlja, da bi nasilje omejil oz. usmeril v skladu z veljavnimi pravili. • Določene družbe svoje nasilne potenciale poskušajo v večji meri usmerjati v kontrolo in se bolj zatekajo k regulaciji kot k prostemu izražanju nasilja. Iz vsega povedanega pa to nikakor ne pomeni, da so to družbe, ki bi z nasiljem trajno in učinkovito opravile.

10. Delitev nasilja na realno / etnično in sistemsko (lahko povezan z razvojem sovražnosti do gostujoče družbe) • Kriminal priseljencev in kriminal domačih prebivalcev (tendence zavračanja, podžiganje in udejanjanje rasizma, nacionalizma) • krožen in samoohranjujoč proces z dvema stranema

11. Agresivneži par excellence? • “Nizko” nasilje pogosto povezano z revnejšimi, “drugimi”, obrobnimi sloji, “njihovo” nasilje dobi status škodljivega, iracionalnega. (pojmuje se kot prodor nekontroliranega nasilja v kontrolirani svet - “primer terorizma”). • Povezava nasilja z migranti? • Pogosteje storilci ali pogosteje tarče (kontrolnim aparatom jih je lažje izslediti – stereotip delinkventa, če bivajo v getih, samo družbeno okolje proizvaja alternativne načine življenja).

12. Dodatni razlogi za večjo statistično izraženo kriminaliteto priseljencev: • Med pripadniki etničnih manjšin je lahko: • Del populacije v slabšem položaju SES • Manj izobražen del populacije • Jih je več moškega spola • Jih je več v starostnem obdobju, ko so ljudje običajno bolj kriminalno aktivni

13. sistemsko nasilje • Govorimo različnih oblikah sofisticiranega usmerjanja delovanja ljudi, pri katerem ni nujno uporabljena telesna sila, ampak gre za njene mnogo bolj pretkane mehanizme. Avtor Fox nas v zvezi s tem spomni vsaj še na kontrolne ter represivne mehanizme znotraj družbe, ki so druga plat prepovedanega nasilja, o katerem govorimo. • Ob pogledu na različne družbene realnosti lahko ugotovimo, da vsaka družba ter vsaka skupnost dovoljuje določene oblike nasilja ter druge prepoveduje.

14. Kaj lahko štejemo pod sistemsko nasilje • Pod pojem sistemsko nasilje lahko štejemo vse ideološke in represivne državne aparate. Med oblike sistemskega nasilja, v naši družbi povsem normativnega in naturaliziranega, nekateri avtorji (npr. Kanduč, 1999; Muršič, 2001) uvrščajo heteronomno delo (Beck, alternativa kapitalizmu je državljansko delo); razdeljevanje dohodka in bogastva (faktorposkočilod 4 do 25, v Nemčiji pa 60); nasilje tradicionalne morale; medijsko propagandni sistem in številne oblike diskriminacije na podlagi spola, razredne pripadnosti, starosti, rase, narodnosti ali druge okoliščine.

15. primer - nasilje, ki ga proizvaja šola (primer z grafiti) • Mladoletniško nasilje: Odraz obstoja, pomena in sprejemanja nasilja kot legitimnega sredstva tudi v odrasli družbi, odvisno od tega, v kolikšni meri širše okolje posamezniku omogoča, da v njej najde svoj legitimni položaj z uportabo nenasilnih sredstev. Kakšno naj bi bilo torej ukrepanje?

16. Kaj še • Sistemsko nasilje – ne le neposredno fizično pač pa tudi subtilne oblike omejevanja, ki vzdržujejo razmerja gospostva in izkoriščanja. • Sistemsko nasilje posamezniki ohranjamo tudi, če “ne naredimo nič slabega” (smo zgledni dobri državljani … ki pa dovoljujejo izkoriščanje, uničevanje itd). (Bauman, Moderna in holokavst)

17. Sistemsko nasilje vzbudi (lahko šele na dolgi rok) realno, to lahko izgleda, kot da na videz vznika od nikoder.

18. Realno nasilje opazimo; za sistemskega pa smo slepi – bolj ko opazimo realnega (SOS, klic v sili), dušimo ostale ugovore (Ker je toliko alarmantnih stvari – vsakih (sekund je posiljena ena ženska), mora “manj alarmantno” počakati. • S tem, ko opazimo realnega (in nanj kažemo s prstom) in prezremo sistemskega, smo del re-produkcije sistemskega nasilja. (Žižek)

19. Subjektivno in objektivno nasilje (Žižek) • Subjektivno: nasilje, ki ga izvajajo zli posamezniki, represivni disciplinski aparati, fanatične množice … • Objektivno – sistemsko - ideološko – rasizem, sovražni govor, spolna diskriminacija, kapitalizem, ki povzroča ekološki propad in človeško bedo …

20. Primer: kultura moškosti Moški odziv? zgodba o Alenu in Didi

21. Norme moškosti ki legitimizirajo nasilje • Poraja se v okoljih, za katere je značilna družbena dezorganizacija • Povezana z nezaupanjem (v institucije širše družbe), v končni fazi je odraz sistemskega nasilja. • Podobne vrednote veljajo v kulturi moškosti in v širšem kapitalističnem sistemu (moč, prevlada, prevzem, boj oblast, hirarhija…)