1 / 24

Predlagane rešitve ŠOS Zakona o štipendiranju ( Zštip -1)

Predlagane rešitve ŠOS Zakona o štipendiranju ( Zštip -1). Predsedstvo ŠOS.

Download Presentation

Predlagane rešitve ŠOS Zakona o štipendiranju ( Zštip -1)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Predlagane rešitve ŠOS Zakona o štipendiranju (Zštip-1) Predsedstvo ŠOS

  2. Namen štipendiranja je predvsem v tem, da se zagotovi študentom in dijakom zadovoljiva sredstva, s katerimi lahko v času izobraževanja pokrijejo vedno večje stroške izobraževanja, ki so se v zadnjih desetih letih povečali za več kot 200 odstotkov ter da se dijake in študente razbremeni opravljanja dela za preživetje. Vir: Dokument o celoviti ureditvi študentskega položaja v Sloveniji

  3. Socialni položaj študentov - v številkah • 21% študentov prejema štipendijo (državne, Zoisove, kadrovske) • 180 € znaša povprečna državna štipendija za študente • Vladna ocena povprečnih življenjskih stroškov 562 € • Subvencije vlade na mesec znašajo 214€ (prevoz,bivanje , prehrana, štipendije) • 85% študentov zasluži preko študentskega dela na mesec približno 348€ (kar je enako kot razlika med življenjskimi stroški in subvencijami) • 25.000 kandidatov za državne štipendije je bilo v lanskem letu zavrnjenih • Na slovenskih univerzah povprečno 60 % študentov prihaja izven regije univerze • Samo 16,4 % teh študentov biva v študentskih domovih. • V najemniškem razmerju (večinoma brez pogodbe) živi 35 % študentov, povprečno mora študent plačati za bivanje 150 €

  4. Cilji, načelain poglavitne rešitve predloga zakona • Cilj novega zakona o štipendiranju je v celoviti, pregledni in enotni ureditvi štipendiranja v RS: • Zakon določa nove vrste štipendij, • Omogoča prejemanje štipendij na 1., 2. in 3. BS • omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, • ter ponovno prejemanje državnih štipendij mladoletnih dijakov.

  5. Splošne novosti Med pomembne rešitve spadajo predvsem: • Povrnitev državnih štipendij mladoletnim dijakov • Povrnitev državne štipendije za različne kategorije tujih študentov • možnost kombiniranja različnih vrst štipendij. • Uvedba Štipendije za deficitarne poklice (ni združljiva s kadrovsko) • zvišuje osnovne višine različnih vrst štipendij ter ponovno in na novo določa dodatke, ki jih lahko določene štipendije vsebujejo.

  6. Državna štipendija • Upravičeni tisti dijaki in študenti pri katerih povprečni mesečni dohodek in ugotovljeno premoženje na družinskega člana ne presega 64 % neto povprečne plače na družinskega člana za preteklo leto, • ugotavljanje premoženja v ZUPJS.

  7. Dodatki k državništipendiji: • dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega prebivališča, • dodatek za uspeh, • dodatek za izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja, • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

  8. Zoisoveštipendije Pogojizapridobitev: • dijaki: identificiran kot nadarjen v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli ali Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju in je dosegel izjemni dosežek in izpolnjuje pogoje povprečja uspeha.

  9. Dodatki k Zoisovištipendiji • dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega prebivališča, • dodatek za izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja, • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

  10. Štipendije za deficitarne poklice Štipendija za deficitarne poklice je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo v izobraževalnih ali študijskih programih, opredeljenih v politiki štipendiranja kot prednostni na določenem področju.

  11. Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene Slovencem s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije za izobraževanje v višješolskem ali visokošolskem študijskem programu 1., 2. in 3. stopnje na izobraževalni ustanovi v Republiki Sloveniji.

  12. Štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost • namenjene so za izobraževanje državljanov Republike Slovenije v tujini in tujih državljanov v Republiki Sloveniji, • štipendija se dodeli za pokritje stroškov šolnine, do zneska, določenega s posameznim razpisom oziroma za pokritje življenjskih stroškov štipendista za posamezno raven izobraževanja v višini, določeni s posameznim razpisom.

  13. Upravičenci: • Državljani RS s stalnim prebivališčem v RS za srednješolsko izobraževanje v tujini, • državljani RS s stalnim prebivališčem v RS za 1., 2. ali 3. stopnjo višješolskega ali visokošolskega izobraževanja na izobraževalnih ustanovah v tujini, • tujim državljanom s stalnim prebivališčem v tujini za vključitev v srednješolsko izobraževanje v RS, • tujim državljanom s stalnim prebivališčem v tujini za 1., 2. ali 3. stopnjo višješolskega ali visokošolskega izobraževanja na izobraževalnih ustanovah v RS.

  14. Izplačevanje in usklajevanje štipendij ter obveznosti štipendistov Doba prejemanja: • za obdobje trajanja izobraževalnega ali študijskega programa za posamezno stopnjo izobraževanja, • eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja,

  15. V primeru ponavljanja letnika se prejemanje štipendije podaljša za dodatno študijsko leto zaradi: • starševstva, • opravičljivih zdravstvenih razlogov , • zaradi izjemnih družinskih in socialnih okoliščin , • v primeru neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi dogodka, ki se zgodi zaradi višje sile, ki je zunanji vzrok, katerega štipendist ni pričakoval, ni predvideval in nanj računal ter se mu ni mogel izogniti ali ga odvrnit.

  16. Neupravičenost do štipendije: • Štipendist ni upravičen do štipendije za izobraževalno raven, ki je enaka ali nižja kot raven, ki jo je upravičenec že zaključil, razen v primeru, da za isto izobraževalno stopnjo še ni prejemal štipendije po tem zakonu.

  17. Mirovanje in prenehanje štipendijskega razmerja ter vračilo • Mirovanje štipendijskega razmerja: • razmerje lahko miruje zgolj v primeru, ko štipendist ponavlja ali “pavzira” isti letnik istega izobraževalnega programa, za katerega je že prejemal štipendijo. Izjeme na podlagi katerih štipendist kljub ponavljanju letnika lahko prejema štipendijo, so starševstvo, zdravstveni razlogi, izjemne družinske in socialne okoliščine, višja sila. • Določeno, da štipendist, ki podaljšuje pravico do državne ali Zoisove štipendije, če vloge ne vloži pravočasno, mu štipendijsko razmerje miruje. štipendija pa se mu ne izplačuje, toliko mesecev, dokler za štipendijo zopet ne zaprosi. Do nje je upravičen od prvega dne naslednjega meseca po oddaji vloge za nadaljnje prejemanje. • Štipendistu lahko štipendijsko razmerje miruje, če se je s štipenditorjem dogovoril za zamenjavo študijskega ali izobraževalnega programa, za tiste letnike, za katere je štipendijo že prejemal. Drugačna ureditev je mogoča pri sofinancirani kadrovski štipendiji. • Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji lahko preide v stanje mirovanja, če je skupni znesek drugih pridobljenih štipendij višji od zneska pri 562 evrov.

  18. Prenehanje štipendijskega razmerja: Če štipendist: • ne izpolnjuje splošnih pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu ves čas trajanja štipendijskega razmerja, • ne izpolnjuje posebnih kriterijev za pridobitev štipendije Ad Futura, • po svoji krivdi prekine izobraževanje ali ne dokonča letnika oziroma izobraževalnega ali študijskega programa uspešno, za katerega je prejemal štipendijo, • spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega soglasja štipenditorja, • štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, • po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije v roku iz javnega poziva ali na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije, • se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo, brez predhodnega soglasja štipenditorja, • pri sofinancirani kadrovski štipendiji, če se zaposli, samozaposli ali se prijavi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanjepred zaključkom izobraževanja, • se odpove štipendijskem razmerju, • umre.

  19. Dodatne zadeve • Vračilo štipendije • Odlog in obročno odplačevanje • Odpis in pogojni odpis štipendije

  20. Sofinanciranje kadrovskih štipendij kadrovska štipendija brez dodatkov, sofinancirana na podlagi tega zakona, ki jo kadrovski štipenditor dodeli posameznemu štipendistu, ne sme biti nižja od 100 evrov mesečno.

  21. Obveznosti štipenditorja: • izplačevatisofinancirane kadrovske štipendije, • štipendistu, v času opravljanja enomesečne delovne prakse, zagotoviti povračilo vsaj minimalnih stroškov, ki jih ima štipendist s prevozom in malico, • s štipendistom, za katerega je prejemal sofinanciranje, v 30 dneh po zaključku izobraževanja, skleniti pogodbo o zaposlitvi.

  22. Poskusna doba: • poskusna doba je enomesečna delovna praksa, ki jo kadrovski štipenditor v prvem letu štipendijskega razmerja omogoči štipendistu kadarkoli v šolskem ali študijskem letu, • odpoved pogodbe o štipendiranju v primeru, da štipenditor ugotovi, da štipendist ne ustreza, • odpoved pogodbe o štipenditiranjus strani štipendista.

  23. Pogodbo o zaposlitvi kadrovski štipenditor s štipendistom sklene za nedoločen polni delovni čas najmanj za obdobje trajanja sofinanciranja kadrovske štipendije.

  24. Prejemanje več vrst štipendij hkrati Upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev posamezne vrste štipendije lahko hkrati prejemajo državno štipendijo, Zoisovo štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice ali sofinancirano kadrovsko štipendijo.

More Related