OSNOVE PEDAGOGIKE - PowerPoint PPT Presentation

osnove pedagogike n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
OSNOVE PEDAGOGIKE PowerPoint Presentation
Download Presentation
OSNOVE PEDAGOGIKE

play fullscreen
1 / 101
OSNOVE PEDAGOGIKE
458 Views
Download Presentation
akio
Download Presentation

OSNOVE PEDAGOGIKE

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. OSNOVE PEDAGOGIKE Nosilec predmeta: doc. dr. Dejan Hozjan

  2. Vsebina • Uvod v pedagogiko • Pedagogika kot znanost • Predmet pedagogike • Vzgojni stili

  3. Literatura • Cenčič, M., Autor, O., Gartner, J. in Tomić, A. (1988). Poglavja iz pedagogike. Ljubljana: Državna založba Slovenije. • Gaston, M. (1989). Uvod v edukacijske znanosti. Zagreb: Školske novine • Kroflič, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Procesno-razvojni model moralne vzgoje. Ljubljana: Vija.

  4. 1. UVOD V PEDAGOGIKO

  5. 1. UVOD V PEDAGOGIKO Zakaj je poznavanje pedagogike potrebno za bodoče učiteljice / učitelje?

  6. 1. UVOD V PEDAGOGIKO Dva pogleda : • Za poučevanje je potrebna intuicija, pedagoški čut in pedagoška praksa • Za poučevanje je dovolj znanje teorije.

  7. 1. UVOD V PEDAGOGIKO Povezava med prakso in teorijo • Praktična ravnanja, četudi se tega pogosto tudi ne zavedamo, izhajajo iz teoretskih predpostavk. • S pomočjo teorije vzgoje lahko vsakdo naredi prestop med znanjem in dejavnostjo v učno vzgojni situaciji. • Teorija: • ponuja iskanje lastne pedagoške poti, pomaga iskati svoj način poučevanja in vzgajanja, • vzpodbudi razmišljanje, • pomaga razumeti poklic učitelja, pomaga, da lažje razumemo svoje pedagoško poslanstvo, • pomaga prepoznavati vzgojne mehanizme, • osmisli transferno razmerje.

  8. UVOD V PEDAGOGIKO Temeljne teorije (ne)moči pedagogike : • Pedagoški optimizem – prepričanje v moč pedagogike (“tabula rasa” - Locke, Rousseau) • Pedagoški pesimizem – popolna nemoč pedagogike • Pedagoški realizem - povezanost dednosti, okolja in samoaktivnosti

  9. 1. UVOD V PEDAGOGIKO Dva pogleda : • Za poučevanje je potrebna intuicija, pedagoški čut in pedagoška praksa • Za poučevanje je dovolj znanje teorije. Refleksija pedagoške prakse s pomočjo pedagoške teorije

  10. UVOD V PEDAGOGIKO Zakonitost pedagogike V pedagogiki ni ene in edine veljavne teorije o poučevanju. Za teorijo velja: • Da nobena ne razlaga vseh področij učno-vzgojnega procesa, ampak se posamezne teorije omejujejo le na določena področja • Da se teorije med seboj razlikujejo v filozofskem nazoru in v metodoloških pristopih, zato se hipoteze, metodologija, rezultati in interpretacija ugotovitev tudi pri raziskovanju procesa lahko med seboj močno razlikujejo.

  11. 2. PEDAGOGIKA KOT ZNANOST

  12. 2. Pedagogika kot znanost Temeljno vprašanje Ali lahko pedagogiko opredelimo kot znanost? Zakaj da / ne?

  13. 2. Pedagogika kot znanost Konceptualni pogledi na pedagogiko: • znanost • teorija ali filozofija vzgoje • ideologija • umetnost

  14. 2. Pedagogika kot znanost Definicija pedagogike • Etimološka definicija – gre za pomen, ki ga ima beseda v sebi. Paidagogos - beseda je grškega izvora, pomeni “otroka voditi”. V Rimu so bili pedagogi grški sužnji, ki so poučevali otroke. Prvi poklicni pedagogi, plačani za svoje delo od države so bili grški sofisti. • Opisna definicija: pove o čem se govori. Pedagogika je znanost, ki govori o človeku kot bitju, ki ga moramo vzgojiti, da bo postal odgovorno, samostojno in razmišljajoče, kritično bitje. • Stvarna definicija – zajame bistvo snovi. Pedagogika je znanost, ki se ukvarja s preučevanjem dejavnikov, ki človeku omogočajo osebni razvoj, osebnostno rast in vseživljenjsko učenje.

  15. 2. Pedagogika kot znanost Definicija pedagogike danes • Edukologija – pojem, razumljen kot obča znanost o vzgoji. Vprašanja vzgoje analizira iz zornih kotov filozofije, sociologije, psihologije in pedagogike. Je krovna znanost, ki zajema specifične znanosti, tudi pedagogiko. • Pedagogika preučuje zavestne, načrtne vplive na posameznika, preučuje sistematično vzgojo v inštituciji. Zgodovinski razvoj je spremenil prvotni pomen pojma pedagogika. (Taculty of Education, pojem pedagogika v angleščini pomeni didaktiko, teorijo poučevanja. Termin pedagogika je pri njih ožji kot pri nas. Širši pojem - education research.)

  16. 2. Pedagogika kot znanost Pedagogika kot teorija vzgoje • Teorija poskuša ugotoviti temeljne zakonitosti, zveze in načela praktičnega pojava ali dejavnosti. • Vzgojna teorija: spoznanja o človeku in družbi so naraščala, pojavile so se potrebe po teoretični utemeljitvi vzgojne dejavnosti, ki bi nakazovala praktično ravnanje in celovitejši pristop.

  17. 2. Pedagogika kot znanost Pedagogika kot ideologija • Vladajoči razred preko šole prenaša svojo ideologijo in na ta način legitimira obstoječe družbene odnose. Istočasno se preko šole prenašajo, razvijajo in reproducirajo tista znanja, spretnosti in veščine ter sposobnosti, ki jih zahteva družbena delitev. Družba pa ni ne javna in ne zasebna, je pa pogoj vsakršnega razlikovanja med zasebnim in javnim.

  18. 2. Pedagogika kot znanost Pedagogika kot ideologija • V novejšem času se v posameznih družbah RAD rahlja, krepi pa se IAD. To ne pomeni, da je kaznovanja vedno manj, temveč da se seli iz represije v ideološko prisilo. Primer “restitucije”, kjer se ukrep (kazen) spremeni v prevencijo, zaščito posameznika, ko se kazen zamaskira v bolj prefinjeno obliko. • Foucaut pravi, da vlogo šole danes v družbi oziroma vpliva vladajočih struktur na oblikovanje vloge šole, ni mogoče opisati samo s pojmom IAD, saj je njena vloga pogosto zelo protislovna in se odraža preko mnogih, zelo občutljivih kanalov. Tak kanal je po Krofliču kurikul šole, Apple pa opozarja, da ne gre le za prenos formalnega kurikula, temveč tudi za vse tisto, kar se posreduje prek prikritega kurikula.

  19. 2. Pedagogika kot znanost Pedagogika kot umetnost • Trditvi, da kot dobri vzgojitelji, učitelji, starši, še ne potrebujemo znanja, le pedagoški čut in takt. Samo znanje tudi ni dovolj… škodi pa tudi ne. • V komunikologiji veljajo določene zakonitosti. Med tistim, ki oddaja informacije in tistim, ki jih sprejema, mora biti določena zveza. Kako učitelj vzpostavi to zvezo z učenci? Če se mentalna shema tistega, ki informacijo oddaja, ne ujema z mentalno shemo tistega, ki jo sprejema, je to komunikacijo bolje prekiniti. Kajti učenci od take razlage, ki gre mimo njih, ne bodo imeli ničesar. Smo na področju iracionalnosti, zato je pedagogika bolj umetnost kot kaj drugega.

  20. 3. PREDMET PEDAGOGIKE

  21. 3. Predmet pedagogike Temeljno vprašanje S čim dejansko se ukvarja pedagoška znanost?

  22. 3. Predmet pedagogike Izhodišče Predmet pedagoške znanosti je vzgoja.

  23. 3. Predmet pedagogike Definicija vzgoje • Vzgoja je v širšem pomenu: • Oskar Autor: Prenašanje izkušenj starejše generacije na mlajšo. Je načrten proces vplivanja na otroke in mladino. Je proces preoblikovanja človekove osebnosti. Vzgoja je nenehen proces oblikovanja in samooblikovanja človekove osebnosti, ki poteka v skladu z nekim smotrom (ciljem, idealom…). • Robi Kroflič: vzgoja je posebna oblika medčloveške komunikacije, je pojav, ki poleg racionalnih, zavestno uravnanih dimenzij vsebuje tudi iracionalne elemente.

  24. 3. Predmet pedagogike Definicija vzgoje • Vzgoja v ožjem pomenu:vzgajanje. Je pedagoški proces, v katerem si človek oblikuje moralne vrednote, prepričanja in stališča, idejni pogled na svet in odnos do sveta, različne kulturne in higienske in delovne navade, nadalje interese, motivacijo, voljo in čustva.

  25. 3. Predmet pedagogike Definicija vzgoje Vzgoja v najširšem pomenu poteka v medsebojni povezavi dveh pedagoških procesov: • vzgoje in • izobraževanja.

  26. 3. Predmet pedagogike Oblike vzgoje • Namerna ali intencionalna vzgoja: poteka po v naprej postavljenem načrtu (programu) z natančno določenimi cilji in nalogami. Intencionalna vzgoja poteka predvsem v VI zavodih: v vrtcih, v šolah vseh vrst in stopenj, v oblikah izobraževanja odraslih. • Nenamerna ali funkcionalna vzgoja: tudi ta vključuje bolj ali manj zavestno postavljene cilje, poteka bolj neposredno. Poteka v družini, v družbi vrstnikov, prek sredstev množičnega obveščanja, kulturnih in športnih ustanovah in drugih organizacijah. Sem prištevamo tudi vzgojne učinke, ki izhajajo iz dejavnosti in nimajo nobenega zavednega vzgojnega namena.

  27. 3. Predmet pedagogike Oblike vzgoje • Posredna vzgoja: takšen način vzgoje, kjer vplivamo na stališča in ravnanja posameznika, ki ga vzgajamo, z zgledom, dejavnostjo, z organizacijo takšnih vzgojnih razmer, kjer bo posameznik čim bolj dejaven. • Neposredna vzgoja: takšen način vzgoje, kjer skušamo oblikovati prepričanja in ravnanja posameznika, ki ga vzgajamo, zgolj z besedo.

  28. 3. Predmet pedagogike Koncepti vzgoje 1. Kroflič : vzgoja kot manipulacija • Manipulirati pomeni v vrednostno nevtralnem smislu spretno voditi posameznika k cilju, ki ga postavi manipulator. Ker tisti, s katerim manipuliramo, ne pozna cilja (naših skritih namenov), vodi manipulacija običajno v sleparjenje, izkoriščanje nevednosti drugega. • V nevtralnem smislu je pretežni del vzgoje manipulacija, saj je učitelj tisti člen vzgojne komunikacije, ki določa cilje vzgajanja, obliko in vsebino komunikacije, otrok pa na vprašanje, kaj želimo od njega, težko odgovori.

  29. 3. Predmet pedagogike Koncepti vzgoje 1. Kroflič : vzgoja kot manipulacija • Sodobni koncepti naj bi težili k postopnemu ukinjanju vodenja posameznika, k odpravi manipulacije, k pripravi posameznika na to, da si bo sposoben sam začrtati vzgojne cilje in razvijati lastno osebnost (samovzgoja). • Ravno tesna zveza med vzgojo in manipulacijo postaja eden ključnih ovir za doseganje ključnih ciljev, kot so: razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti, avtonomne in odgovorne osebnosti

  30. 3. Predmet pedagogike Koncepti vzgoje 2. Elster : vzgoja kot bistveno drugotno stanje • Obstajajo stanja, ki jih nujno zgrešimo, če jih postavimo za cilj delovanja. Dosežemo jih le preko drugih ciljev, tako, da nastanejo šele kot neke vrste stranski ali nehoten produkt tega delovanja (spanje, zaljubljenost…). • Kot direkten cilj nekega delovanja je le izobraževanje, z njim pa posredno dosežemo tudi vzgojo – ni izobraževanja brez vzgoje. Ali: vzgojni smotri naj ne bi bili zavestno začrtani, so lahko le stranski učinek izobraževanja. • Samo izobraževalni cilji šolanja, ki se realizirajo skozi pouk (izbor učne snovi, način podajanja, ponavljanje, spraševanje…) imajo za stranski produkt vzgojo.

  31. 3. Predmet pedagogike Izobraževanje • Izobraževanje je pedagoški proces, v katerem človek pridobiva znanje in razvija sposobnosti. Znanje je sistem dejstev in posplošitev, sposobnosti pa so razvite človekove lastnosti, ki mu omogočajo, da učinkovito opravlja neko delo. • Znanje in sposobnosti si človek pridobiva v izobraževalnem procesu z določenimi metodami, načini dela: metoda demonstracije, metoda razlage, metoda razgovora, metoda dela z besedilom, metode praktičnih dejavnosti učenca.

  32. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Potkonjak: Vzgoja kot proces graditve in oblikovanja osebnosti in s tem kot najširši pedagoški pojem, zajema tudi proces izobraževanja kot tudi druge pedagoške procese (umska, moralna, estetska in telesna vzgoja). • Malić in Mužić: vzgojo definirata kot najširši proces, ki zajema tri posebna področja (afektivno, kognitivno in psihomotorično področje). • Pediček: Vzgoja v širšem pomenu določena kot družbeno fenomenološka kategorija, vzgoja v ožjem pomenu dejavnost, ki pomeni razvijanje posameznikovih psihofizičnih sposobnosti in oblikovanja njegovega pogleda na svet.

  33. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Dewey: vzgojo razume kot življenjsko potrebo, kot funkcijo, kot usmerjanje in kot rast. • Kosovel: Znanje že samo po sebi vzgaja.

  34. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Medvešev vzgojni koncept sodobne šole: 1. Primarnost izobraževalne funkcije pred vzgojno: Šola ima pomembno vzgojno funkcijo že zaradi izobraževanja, vzgoja v šoli je odvisna že od tega kaj in kako učimo. Prav zaradi vzgojnega naboja vsakega znanja je nemogoče pričakovati, da bo šola samo izobraževala, ne pa tudi vzgajala.

  35. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Medvešev vzgojni koncept sodobne šole: 2. Primarnost vzgojnega procesa pred produktom: Vzgoja s poukom. Kvaliteta vzgoje se kaže v v kvaliteti odnosa med učiteljem in učencem. Vzgoja je predvsem stalno prilagajanje in stalno iskanje novih oblik sobivanja med ljudmi, je prilagajanje in spreminjanje. 3. Vzgoja kot priprava na sobivanje in ne poboljševanje: Vzgoja se mora odpovedati splošno uporabnim vzorcem pravilnega vedenja, ravnanja in vrednotenja. Priznavati mora individualnost vsake vzgojne situacije v življenju in individualizem vsakega vzgojnega konflikta, saj se vsak problem rešuje na svojstven način.

  36. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Ni izobraževanja brez vzgoje. Ločevanje predmetov na preteženo izobraževalne in pretežno vzgojne je teoretsko sporno. • Celo teorije, ki na videz najbolj radikalno ločujejo vzgojno od izobraževalne dimenzije, zagovarjajo pravzaprav koncept posrednega vzgajanja prek izobraževalnih vsebin. • Neposredno vzgajanje prek posebnih vzgojnih dejavnosti, če je ločeno od izobraževanja, je običajno obsojeno na neuspeh in neučinkovitost. • Izjava: ”Otroci, do sedaj smo se učili, sedaj pa se bomo še malo vzgajali.”

  37. 3. Predmet pedagogike Vzgojno-izobraževalni modeli • Model posredne vzgoje: preko izobraževalnih dejavnosti, vsakodnevnih opravil in komunikacije ter sprotnem reševanju problemov, konfliktov. Dogovor o skupnih pravilih bivanja v skupini, razredu, šoli. • Model neposredne vzgoje:strogo načrtovane vzgojne vsebine, posebni vzgojni predmeti. • Kombinirani model: vključuje tako elemente posredne kot neposredne vzgoje.

  38. 3. Predmet pedagogike Učenje Učenje je spreminjanje posameznika pod vplivom izkušenj. Je načrtna oblika osvajanja znanja. Ima tudi vzgojne razsežnosti. Učenje ni le pridobivanje novih znanj, spretnosti in navad. Je proces, s katerim se naučimo reševati probleme, vztrajati kljub neuspehom, uveljaviti se v skupini… Je aktiven proces relativno trajnih sprememb vedena posameznika pod vplivom delovanja pridobljenih izkušenj, novega znanja in razviih spobnosti.

  39. 3. Predmet pedagogike Učenje Proces učenja vključuje (konstruktivizem): • Sprejem in obdelavo informacij • Oblikovanje novih shem na podlagi oblikovanja informacij • Rekonstruktuiranje obstoječih shem • Oblikovanje smisla in dolgoročna zapomnitev * Metakognicija kot sposobnost razmišljanja o lastnih miselnih procesih (“učenje učenja”).

  40. 3. Predmet pedagogike Poučevanje Poučavanje je pedagoški proces načrtnega in metodično oblikovanega prenosa kulturnih vsebina na učenca. Pouk je najbolj organiziran in načrten proces vzgoje in izobraževanja. Glavne naloge pouka so:pridobivanje znanja, razvijanje sposobnosti in vzgoja.

  41. 3. Predmet pedagogike Socializacija Definiranje socializacije: • Durkheim: priprava mladih na življenje v družbi (socializacija = vzgoja). • Sodobne definicije: Socializacija je proces nastanka in razvoja osebnosti v okviru vzajemne odvisnosti od družbene in materialne odvisnosti... V kateri se posameznik izoblikuje kot družbeno bitje, ki je sposobno produktivno delovati in preoblikovati stvarnost.

  42. 3. Predmet pedagogike Socializacija Psihološki pogledi na socializacijo: I. behaviorizem: socijalizacija je proces učenja, tj. proces vzpostavitve povezave med dražljajem in reakcijo II. psihoanaliza: socializacija je rezultat (super ego) konflikta med čovekovo nagonsko naravo (id) i kulturo kot regulatorjem vedenja III. kognitivno-razvojna smer: človek aktivno osvaja vsebine okolja v neposrednem odnosu z njo, pri čemer se kot determinacijski dejavniki definirajo zakonitosti razvoja

  43. 3. Predmet pedagogike Socializacija Sociološki pogledi na socializacijo: • strukturalni-funkcionalizem: vsaka pojav ima svojo strukturo, v kateri imajo posamezni segmenti svojo funkcijo in vlogo; socijalizacija predstavlja proces prevzemanja vse večjega in diferenciiranega števila vlog II. interakcionizem: vsako vedenje je rezultat interakcije med posameznikom in družbenimi pogoji

  44. 3. Predmet pedagogike Razlika med vzgojo in socializacijo Vzgoja je načrtna, socializacija poteka nenačrtno, dogajanje se odvija samo po sebi in nezavedno. Če učenec v učitelju ne vidi pozitivnega – transfernega razmerja, vzgoja ne bo mogoča. Lahko učenec učitelja ne pusti do sebe. Lahko pa se učenec na učitelja preveč naveže, kar pomeni veliko odvisnost.

  45. 3. Predmet pedagogike Razlika med vzgojo in socializacijo Socializacija se ukvarja z vključevanje posameznika v družbo, vzgoja pa govori še o tem, kako se posameznik oddvaja od vzgojitelja, govori o osamosvojitvi, govori o tem, kako iz odvisnosti nastane avtonomija, iz nemoči moč. Gre za temeljno pedagoško delovanje.Vzgoja je širša kot socializacija z vidika ciljev. Z vidika procesa pa je obratno: vzgoja je ustvarjanje družbenega bitja, socializacija pa je nastajanje družbenega bitja.

  46. 4. VZGOJNI STILI

  47. 4. Vzgojni stili Temeljno vprašanje Na kakšen način in s kakšnimi pristopi vzgajati otroke/učence?

  48. 4. Vzgojni stili Vzgojni odnos – vzgojni stil • Vzgoja je načrtovan in sistematičen odnos med učencem in učiteljem. • Namen: oblikovati posameznika z določenimi lastnostmi, prepričanji, vrednotami itd. • Vprašanje: • vzgojnega stila • vzgojnih metod • vzgojnih sredstev in postopkov

  49. 4. Vzgojni stili Vloga učitelja in učenca Objekt Subjekt Vloga učitelja Vloga učenca Uradnik Strokovnjak Oseba Avtoriteta c c

  50. 4. Vzgojni stili Učiteljeva avtoriteta Učiteljeva avtoriteta je odvisna od: • učiteljevega položaja • realnih kvalitet (strokovnih in osebnostnih) učitelja • obvladovanja (prikritih) vzgojnih dejavnikov in stilov