1 / 12

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE : IZSELJEVANJE

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE : IZSELJEVANJE. Izseljevanje je proces,ki je v naših krajih prisoten že več stoletij. Slovenci smo se selili na vse konce sveta. Vzroki za to pa so bili zelo različni. Učenke: Neja KUTOŠ Melanie SMODIŠ Anja KALMAN. OŠ Gornji Petrovci. Mentorica: Urška Marčič.

nell-moran
Download Presentation

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE : IZSELJEVANJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE :IZSELJEVANJE Izseljevanje je proces,ki je v naših krajih prisoten že več stoletij. Slovenci smo se selili na vse konce sveta. Vzroki za to pa so bili zelo različni. Učenke: Neja KUTOŠ Melanie SMODIŠ Anja KALMAN OŠ Gornji Petrovci Mentorica: Urška Marčič

  2. 1. Zaradi katerih vzrokov je prihajalo do izseljevanja v vašem kraju/regiji? (gospodarski,politični,verski,družinski,..) GOSPODARSKI (ekonomski) : V domačem kraju je bilo življenje težko in sredstva za življenje skromna. Ljudje so se pretežno ukvarjali s kmetijstvom. Kmetijsko zemljo so, v skladu z ogrskem dednim pravom in običaji, delili med celotno potomstvo v družini. Družine so se tako srečevale s problemom preživetja, zlasti v primeru večjega števila otrok v družini. Za celotno pokrajino (Prekmurje) velja, da se je v precejšnjem delu 19. in 20 stol. spopadala z izrazito agrarno prenaseljenostjo. Izvedele smo,da je v Avstriji obstajal zbirni center, kjer so ljudje čakali na transport v Vojvodino. Eden glavnih razlogov je bilo pomanjkanje denarja. Skupina vaščanov,ki so čakali na vlak v Bačko kamor so hodili na sezonsko delo.

  3. DRUŽINSKI : Ko je bilo na kmetijah preveč družinskih članov (otrok) so jih poslali drugam, ker ni bilo ˝mesta˝v družini. Veliko žensk se je poročilo v zbirnem centru v Avstriji, z namenom, da so lahko odšle v Ameriko s svojimi možmi. Prometna odmaknjenost naše občine od večjega mesta (Murska Sobota) je danes glavni vzrok za izseljevanje iz občine. V občini ni večjega zaposlitvenega centra, zato se prebivalstvo seli v okolico večjih mest ali pa odhaja v sosednjo Avstrijo. Izobraževanje v večjem mestu ima za posledico, da se veliko mladih ne vrne , saj imajo po študiju v večjih mestih več možnosti za zaposlitev. Gospa čaka vlak. Slovenci prišli v ZDA

  4. 2. Kam so se ljudje največ izseljevali? Prekmurje se je okrog leta 1890 intenzivno vključilo v čezoceanske migracije. Izselili so se največ v ZDA, Južno Ameriko (Urugvaj,Argentina), Avstralija in tam ostali za vedno. V Francijo so odhajali na kmetije – sezonsko delo. Nekateri so se tam tudi poročili. Zanimivo je,da so ti delavci prejemali francosko pokojnino. Z njimi je hodil tudi pokojni duhovnik. • Izseljevali so se tudi v : • Kanado • Avstrijo • Madžarsko • Nemčijo • Švico • Francijo

  5. 3. Kdaj je bil največji val in zakaj? • Prihajamo iz območja, kjer je izseljevanje nekaj običajnega že več stoletij. • Lahko ločimo naslednje valove izseljevanja: • Izseljevanje do 1. svetovne vojne (poudarek konec 19.stol.) • - izseljevanje med obema vojnama • izseljevanje po 2. svetovni vojni • izseljevanje po letu 1995 Graf, ki smo ga sestavile, se nanaša na izseljevanje po letu 1995. Zbrani podatki se namreč nanašajo na občino Gornji Petrovci,ki je od tega leta samostojna občina. Iz grafa je razvidno, da je izseljevanje iz naše občine še vedno prisotno. Opaziti je večji val od leta 2008. Iz grafa lahko razberemo, da se ljudje izseljujejo v druge občine in manj v druge države (tujina).

  6. Izselitev iz občine Gornji Petrovci TUJINA DRUGE OBČINA SKUPAJ

  7. 4. So se ljudje izselili za stalno ali začasno (izseljenci ali zdomci)? • Glede na literaturo izvemo, da so odhajali v tujino za stalno in začasno. • Občasno so se selili v takratno skupno državo tudi kot sezonski delavci. • Zdomci so odhajali za zaslužkom v : • ~ sosednje države (Avstrija) • Nemčijo • Švico • Srbijo • Na Nizozemsko. Hodili so na sezonsko delo v Vojvodino, na Kočevsko, industrijska območja (večja mesta). Delo je trajalo do 2 meseca. Glede na lego naše občine v bližini Avstrije, odprtost meje v okviru EU je zaznati izseljevanje v sosednjo državo, kamor jih vodi večja možnost zaposlitve ter večji zaslužek.

  8. Intervju : sorodnica iz Avstralije (77 let,Melbourne) Zakaj ste se izselili in kam ? V Avstralijo,Melbourne zaradi denarja. Šla sem s trebuhom za kruhom. Koliko časa ste že tam ? Že 50 let. Kakšno življenje ste si tam ustvarili? Družino. Živimo v hiši,kjer tudi dajemo sobe v najem. Ali se boste vrnili? Ne,stara sem 77 let in se trenutno ne počutim najbolje zaradi operacije. Prišla sem pa že večkrat nazaj domov na obisk. Ali ste tam našli boljše razmere za življenje? Ja. V času ko sem se preselila je tam bila večja možnost za službo. Spoznala sem tudi svojega moža. Intervju opravljen : 7.11.2013

  9. Intervju: sorodnica iz Kanade (66let) Zakaj ste se izselili in kam? Tam je bil boljši zaslužek in sem dobil boljšo službo. Koliko časa ste že tam? Tam že živim okroglih 40 let. Kakšno življenje ste si tam ustvarili? Tam sem se poročila, moj mož je tudi Slovenec. Imava 2 hčerki in 1 sina. Zgradili smo si hišo. Sem že babica, imam 2 vnuka. Ali se boste vrnili? Žal ne, zaradi svojih otrok in vnukov, ker jih nočem zapustiti. Ali ste tam našli boljše razmere za življenje? V takratnem času ko sem se tja odselila ja, trenutno pa je nekje v enakem razmerju. Intervju opravljen : 6.11.2013

  10. Intervju: Sorodnica iz Avstrije (26 let) Zakaj ste se izselili in kam? Spoznala sem fanta(danes moža) in sem se čez nekaj časa preselila k njemu, kjer sva nato tudi ostala. Koliko časa ste že tam? Tam živim že 5 let. Kakšno življenje ste si tam ustvarili? Spoznala sem veliko novih ljudi, nekateri so postali pravi prijatelji, preselila sva se v svoje stanovanje, naučila sem se jezika, ki sem ga prej sovražila,... moram povedati, da je kar prijetno živeti v mestu, kjer imaš vse na dosegu roke - v primerjavi da sem prej živela na vasi brez trgovine in ostalih oskrbnih storitev. Ali se boste vrnili? Težko povedati. Odvisno kako se bo odvijalo celo življenje. Vedno znova pa se rada vračam za vikende v domače kraje. Ali ste tam našli boljše razmere za življenje? Kaj pa vem. Težko je primerjati s prejšnjim življenjem, ko sem bila se šolarka oz. študentka. sedaj ko si v službi se stvari v življenju odvijajo popolnoma drugače. Težko je primerjati ta dva obdobja med sabo. Intervju opravljen : 6.11.2013

  11. Ljudje čakajo na prevoz v Vojvodino (Bačka). Zlaganje potovalk in čakanje avtobusa, da jih pripelje v Avstrijo.

  12. Viri in literatura : Zgodovinski časopis ( 1990,št.4 ,str.589-594), Sezonstvo in izseljnestvo v panonskem prostoru (1. in 2.del) Intervju s Sonjo Kerčmar (Občina Gornji Petrovci) Statistični urad RS ( www.stat.si), dostopno 25.10.2013) Intervju z bližnjimi sorodniki Aleksander Ružič: Gibanje števila prebivalstva v občini G. Petrovci Grb občine Gornji Petrovci

More Related