1 / 24

Direktorat Evropske komisije za izobraževanje in kulturo

Spodbujanje učne mobilnosti mladih Zelena knjiga , j ul ij 2009. Direktorat Evropske komisije za izobraževanje in kulturo. Vsebina. I. Uvod II. Priprave na obdobje mobilnosti III. Bivanje v tujini ter spremljanje rezultatov po vrnitvi IV. Nova partnerstva za mobilnost V. Zaključki

kateb
Download Presentation

Direktorat Evropske komisije za izobraževanje in kulturo

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Spodbujanje učne mobilnosti mladih Zelena knjiga, julij 2009 Direktorat Evropske komisije za izobraževanje in kulturo

  2. Vsebina I. Uvod II. Priprave na obdobje mobilnosti III. Bivanje v tujini ter spremljanje rezultatov po vrnitvi IV. Nova partnerstva za mobilnost V. Zaključki VI. Kako sodelovati pri posvetovanju

  3. Kaj pomeni učna mobilnost (UM)? “Mednarodna mobilnost z namenom pridobivanja novih veščin in kompetenc”

  4. I. Zakaj jeUM pomembna? Povečuje zaposljivost ter osebni razvoj Omogoča pripravo na mobilnost v poklicnem življenju Prispeva k bolj odprtim sistemom izobraževanja in usposabljanja (I&U), ki so s tem tudi bolj evropski in mednarodno usmerjeni Povečuje evropsko konkurenčnost (Lizbonskastrategija)‏ Prispeva k boju proti izolacionizmu in ksenofobiji

  5. I. Zakaj Zelena knjiga? 2007: 20. obletnica delovanja programa ERASMUS Junij 2008: Forum visokih strokovnjakov na temo mobilnosti Julij 2008: Prenovljenasocialnaagenda (“5.svoboščina”)‏ Nov. 2008: Svet zahteva UM za vse mlade April 2009: Konferenca v Leuvnu (“20% do 2020”)‏ Junij 2009: Sporočilo Komisije o zaposlovanju (poudarek na M) Soglasje glede ciljev, potreba po strategijah: Odprt dialog z deležniki

  6. I. Kakšna mobilnost? M mladih v vseh sektorjih (šole, univerze, poklicno usposabljanje, prostovoljci, mladinske izmenjave...)‏ Organizirana M, povezana z učnimi rezultati Večinomaznotraj Evrope, vendar tudiizven nje Ne le M znotraj sektorja, ampak tudi M med različnimi sektorji Primarno fizična M, vendar igra pomembno vlogo tudivirtualna M Osredotočenost na mlade (približno 16-35 let)‏

  7. I. Kakšno je stanje? Številni evropskiprogrami:Vseživljenjsko učenje, Marie Curie, Kultura, Mladi v akciji, Evropa za državljane... Evropskasredstva: ECTS, ECVET, Europass, EQF, dodatek k diplomi, Youthpass, EURAXESS... VENDAR:v 2006 je samo 310,000 16-29 letnikovsodelovalo v programih EU (= 0.3%)‏ Nedvomno je mogoče storiti veliko več za povečanje UM

  8. II. Informiranje in svetovanje Možnosti za financiranje (EU, nacionalne, regionalne...)‏ Možnosti za izobraževanje (portali kot sta PLOTEUS, Študij v Evropi, ipd.) Praktično svetovanje glede namestitve, življenjskih stroškov, ipd. V: Kako je mogoče povečati razpoložljivost informacij in svetovanja o mobilnosti?

  9. II. Spodbuda in motivacija Različni dejavniki zavirajoUM: časovni pritisk za dokončanje programa I&U, zaposlitev, pomanjkanje financiranja, pomanjkanje jezikovnih sposobnosti, ipd. Potreba po zagotavljanju pozitivnih rezultatov UM, predvsem v obliki priznavanja V: Kako je mogoče bolje informirati mlade o prednostih UM?

  10. II. Jeziki in kultura Dve ključni kompetenci, ki se jih lahko pridobi z UM: tuji jeziki in medkulturne veščine Barcelonski cilj 2002: materni jezik + 2 tuja jezika za vse Prevladujejo jezikovne ovire za UM V: Kako se lahko najbolje soočimo s temi ovirami?

  11. II. Pravne zadeve Pravni status mladih, ki so vključeni v UM ni vedno jasen (npr. za mlade profesionalce)‏ Pravni predpisi v nekaterih državah članicah ovirajo UM, predvsem v šolah in poklicnem usposabljanju Nejasen status doktorskih študentov/mladih raziskovalcev: študenti ali zaposleni? V: Katere so najpomembnejše zakonske ovire za mobilnost, na katere ste naleteli? Kako jih je mogoče preseči?

  12. II. Prenosljivost štipendij in posojil Socialne ugodnosti in posojila iz domače države niso vedno prenosljiva in so pogosto v nasprotju s pravom EU. Svetovanje javnim oblastem in deležnikom v državah članicah o obstoječi sodni praksi, bi se lahko izkazalo za koristno V: Na katere ovire ste naleteli v zvezi s prenosljivostjo štipendij in posojil ter možnostmi za koriščenje ugodnosti?

  13. II. Mobilnost v in iz EU • Direktive EU na področju viz za študente in raziskovalce omogočajo M v EU • Problemi na področju viz v zvezi s prostovoljci, izmenjavo učencev in neplačanim usposabljanjem V: Kaj bi še bilo treba narediti za spodbujanje mobilnosti v EU in iz nje?

  14. II. Načrtovanje bivanja v tujini • UM mora biti kakovostna, zato so potrebni: • Natančni in transparentni postopki izbire kandidatov • Natančno usklajevanje z gostiteljsko institucijo/ organizacijo • Dobre jezikovne priprave • Bivanje v tujini bi moralo biti v skladu z osebnim načrtom izobraževanja • V pomoč je Evropska listina kakovosti za mobilnostV: Kateri ukrepi bi lahko bili sprejeti za zagotavljanje kakovostne mobilnosti?

  15. Doseganje skupin z manj priložnostmi Ekonomsko ali socialno prikrajšani, ljudje s posebnimi potrebami, depriviligirani priseljenci PrednostiUM so zanje še posebej aktualne: soočanje z globalizacijo, povečanje konkurenčnosti, družbena povezanost Programi Vseživljenjsko učenje, Erasmus Mundus in Mladi v akcijizagotavljajo specifično podporo – namen razširitve na druge programe V: Katere so najpomembnejše težave na tem področju in kako jih je mogoče premagati?

  16. III. Mentorstvo in vključevanje Gostiteljska institucija/organizacija mora zagotoviti mentorske in integracijske sheme, s katerimi se mobilnim osebam pomaga pri privajanju na novo okolje V: Prosimo navedite primere dobre prakse.

  17. III. Priznavanje in potrjevanje Bolonjski proces, Kopenhagenski procesinEvropski raziskovalni prostor so izboljšali pogoje za priznavanje izobraževanja Evropski ukrepi: ECTS, EVET, EQF, ipd. V duhu vseživljenjskega učenja bi se moralo priznati tudi neformalno učenje V: Ali sta po vaših izkušnjah potrjevanje in priznavanje učenja v formalnem in neformalnem učenju še vedno veliki oviri za mobilnost?

  18. IV. Nova partnerstva za M: Mobilizacija akterjev in virov Povečanje možnosti za UM zahteva usklajeno delovanje vseh akterjev: javnih oblasti, civilnedružbe, gospodarstva Sodelovanje je treba okrepiti – med regijami, šolami, univerzami, nevladnimi organizacijami... Obstajajo različni viri financiranja za UM, vendar je zanje potrebna širša podlaga V: Kako je mogoče bolje vključiti vse akterje v interesu mladinske mobilnosti?

  19. IV. Aktivnejše vključevanje gospodarstva Pripravništva, raziskovalni programiin projekti v sodelovanju s podjetji bi se morali spodbujati v vseh panogah in sektorjih Podjetja lahko prispevajo k financiranju UM UM mladih podjetnikov povečuje mednarodno povezanost in konkurenčnost evropskih podjetij V: Kako je mogoče motivirati podjetja za večje vključevanje v mladinsko mobilnost?

  20. Virtualno mreženje in e-partnerstva Raba IKT lahko mladim pomaga, da se pripravijo na bivanje v tujini in kasneje ohranjajo stike Prav tako lahko zagotovi mednarodno dimenzijo nemobilnim učencem Virtualno mreženje/e-partnerstva lahko pomagajo interaktivnim skupnostim, zainteresiranim posameznikom, ipd. izboljšati kakovost UM in jo narediti bolj trajnostno V: Kako se lahko z IKT kar najbolje obogati fizična mobilnost?

  21. IV. Vključevanje multiplikatorjev Učitelji, trenerji in mladinski delavci, ki so bili tudi sami mobilni so lahko pomembni motivatorji Lastna mobilnost ter pomoč mladim, da postanejo mobilni zahteva angažiranost, ki mora biti prepoznana in priznana Jezikovni učitelji in osebe, ki so bile mobilne v preteklosti (alumni ipd.) so prav tako pomembne skupine multiplikatorjev V: Katere so po vašem mnenju največje ovire za večje sodelovanje učiteljev in trenerjev pri spodbujanju mobilnosti?

  22. IV. Cilji mobilnosti Cilji so lahko uporabno orodje pri motiviranju deležnikov za doseganje novih ciljev Na konferenci v Leuvnu (April 09, bolonjski proces) je bil zastavljen cilj, da bi do leta 2020 imelo vsaj 20% diplomantov izkušnjo mobilnosti. V: Ali menite, da bi bili cilji (evropski, nacionalni, institucionalni) koristno orodje pri določanju strategije mobilnosti?

  23. V. Zaključki • Komisija poziva vse deležnike, od vlad do posameznikov, da podprejo njena prizadevanja, da UM postane pravilo namesto izjema • Mnoga vprašanja zahtevajo delovanje na nacionalni, regionalni in institucionalni ravni, aktivno vključenost civilne družbe, gospodarstva in drugih deležnikov • Komisija bo pozorno ovrednotila odzive, zbrane na posvetovanju in pripravila predlog za nadaljnje praktične ukrepe

  24. Kako sodelovati pri posvetovanju? • Zainteresirani lahko svoje odzive pošljejo po pošti ali na elektronski naslov:EAC-GREEN-PAPER-MOBILITY@ec.europa.eu • Spletnivprašalnik, namenjen širši javnosti: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/consult/ • Posvetovanje bo potekalo do 15.decembra 2009 – v letu 2010 bo Komisija predstavilapredloge nadaljnjih ukrepov

More Related