1 / 7

PRAVNO RAZMERJE POJEM

PRAVNO RAZMERJE POJEM družba  mreža odnosov/razmerij med posamezniki, skupinami, organizacijami itd. (ne/obvezno vključevanje) nekatere družbene odnose zaznamuje interesna konfliktnost, prisotnost splošnega interesa (vrednote!) ipd.

cedric
Download Presentation

PRAVNO RAZMERJE POJEM

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PRAVNO RAZMERJE POJEM družba  mreža odnosov/razmerij med posamezniki, skupinami, organizacijami itd. (ne/obvezno vključevanje) nekatere družbene odnose zaznamuje interesna konfliktnost, prisotnost splošnega interesa (vrednote!) ipd.  ta razmerja terjajo obstoj/intervencijo države in pravno urejanje P.RAZMERJA so konkr. družbena razmerja (odnosi med posamezniki, skupinami itd.) ki so pravno urejena in zavarovana z močjo (prisilo) države * pravno urejanje vnaša relat. urejenost in predvidljivost ravnanj + preprečuje nasilno reševanje sporov elementi pravnega razmerja  udeleženci (p. subjekti), pravice in dolžnosti, namen/predmet PR NASTANEK IN PRENEHANJE PRAVNEGA RAZMERJA dva temeljna pogoja  splošna in abstraktna PP ki v naprej določajo pravno razmerje, način oblikovanja/ spreminjanja/prenehanja PR, sestavine PR(udeležence, pravice in dolžnosti itd.)  konkretna dejstva, na katera PP veže nastanek, spreminjanje ali prenehanje PR (npr. dejstva ki pomenijo storitev KD, CD, sklenitev pravnega posla, vložitev vloge, požar, rojstvo, smrt ipd.) ** splošna in abstraktna PP smo si podrobneje ogledali v poglavju o pravnem pravilu

  2. PRAVNA DEJSTVA  dejstva, ki jim PP pripisujejo posledice (nastanek, spreminjanje/prenehanje pravnih razmerij – nastanek/omejitev/odvzem konkretnih pravic dolžnosti, nastanek/prenehanje pravnega statusa ipd.) raznolikost pravnih dejstev  dve temeljni skupini  naravna dejstva (dogodki) človekova dejanja rojstvo človeka, požar, potek časa itd. dogovor o blagu in ceni, materialna dejanja (izpolnitev p.) povzročitev škode, odvzem tuje stvari itd. v določenih situacijah (npr. v KP in PP) je treba dejstva (če se subjekt nanje sklicuje) dokazati  *dokazno breme (praviloma je na tistem subjektu ki zatrjuje obstoj dejstva - v PP obrnjeno dokazno breme!) * pravni postopki vključujejo določbe o vrstah, izvajanju, zavarovanju, vrednotenju dokazov, o nedopustnih dokazih itd. (dejstva je potrebno popolno in pravilno ugotoviti; PAZI: problem materialne resnice v pravu) * vrste dokazov: listinski, pričanje, ogled kraja, preiskava osebe ali stvari, izvedenska mnenja itd. v določenih primerih ni mogoče zanesljivo dokazati nekaterih dejstev ki so odločilna za ureditev p. razmerja  pravna domneva  zadostuje verjetnost, izkušnja da v določenih okoliščinahpraviloma nastopijodol.dejstva * domneva smrti, če je oseba daljši čas pogrešana (sodišče bo pogrešano osebo razglasilo za mrtvo) * domneva da je otrokov oče mož otrokove matere če je bil otrok rojen v ZZ ali do 300 dni po prenehanju v določenih primerih zakonodajalec zatrjuje (ne)obstoj dejstva čeprav za to v dejanskosti ni dokazov pravna fikcijaotrok ki je ob uvedbi dedovanja spočet velja za rojenega pod pogojem da se rodi živ  nedovoljeni, nemogoči in protislovni pogoji (bremena) v oporoki veljajo za neobstoječa ** domneve in fikcje so se pokazale kot smiseln pristop k pravnemu urejanju specifičnih situacij

  3. PRAVNI SUBJEKTI  temeljna sestavina pravnih razmerij  PS so (praviloma kot imetniki pravic in/ali dolžnosti) udeleženci pravnih razmerij **pojem pravni subjekt je sicer primarno vezan na človeško bitje, vendar je pravna konstrukcija, ki vključuje tudi različne oblike človekovega povezovanja v “umetne tvorbe” (organizacije) PS je kot nosilec pravic in obveznosti lahko  fizična (naravna) oseba  pravna oseba FIZIČNE OSEBE v modernem oz. sodobnem pravu je vsak človek ne glede na naravne ali družbene razlike PRAVNI SUBJEKT * v antiki in tudi še v 19. st. suženj ni bil nosilec pravic in torej ni PS(tudi p.osebnost žensk je bila omejena) * tudi v srednjem veku vsi ljudje niso imeli (formalno) enake pravne subjektivitete (izraziti privelegiji plemstva) *v mednarodnem pravu je posameznik (fizična oseba) pravno subjektiviteto pridobil šele po 2. svet vojni * moderno pravo → prepoved suženjstva; pravica do pravne subjektivitete PAZI: enaka pravna subjektiviteta je formalna (ne dejanska) aktualno vprašanje → pravna subjektiviteta živali !? (UNESCO 1978: Deklaracija o pravicah živali) *trendi:omejena pravna subjektiviteta vs. pravna zaščita živali (ki ostanejo objekt pravnega urejanja) pravna osebnost je vezana na telo → človek postane fizična oseba z rojstvom(pazi: izjema; evidenca!)  * fizična oseba je tudi npr. duševni bolnik (obstoj fizične osebe je vezan na rojstvo in smrt) * moderno pravo ne pozna instituta “civilne smrti” (obsojeni na smrtno kazen ali dosmrtno ječo) * fizična oseba preneha s smrtjo (PAZI: način ugotavljanja smrti; domneva smrti; evidenca !)

  4. Pravni red daje fizičnim osebam   pravno sposobnost sposobnost biti nosilec pravic in dolžnosti; “sposobnost živeti v pravnem svetu”  poslovno sposobnost sposobnost z lastno voljo/dejanji prdobivati pravice in dolžnosti; 18; izjeme  deliktno sposobnost glej poglavje o pravnem pravilu PRAVNE OSEBE pravo pod določenimi pogoji priznava pravno subjektiviteto tudi človekovim tvorbam (organizacijam)   praktičen razlog: da lahko na organziran in pravno urejen način izvaja dejavnost ki presega možnosti fizične osebe in zahteva združevanje sredstev * gre za “umetne”, s posebnimi pravili ustvarjene osebe, ki imajo: pravno sposobnost  sposobnost biti nosilka pravic in obveznosti (nekaterih pravic fizičnih oseb ne morejo imeti; pridobijo jo z ustanovitvijo (pogoje za pridobitev statusa določa zakonodajalec; različni pogoji !); ustanovni ali drug temeljni akt določi njeno organizacijo, organe, pristojnosti, pravice in obveznosti članov poslovna sposobnost  poslovno sposobni so organi pravne osebe (v mejah pravne sposobnosti) deliktna sposobnost  pravne osebe odgovarjajo za pravne kršitve  za KR (KD+prekrški) ki jih fizične osebe storijo v imenu, za račun in v korist PO (sankcije: denarna kazen,odvzem premoženjske koristi, prenehanje PO);za civilne delikte in kršitve pogodbeno prevzetih obveznosti vrste pravnih oseb  JAVNE in ZASEBNE javni interes;imajo oblastna upravičenjazasebni interesi; nastanejo z zasebnim PA izvajajo javne naloge,dejavnosti in službe / interesna združenja (društva, GD, zadruge itd) ustanovijo se z oblastnim SPA (država, LS, javna podjetja, javni zavodi, korporativne organizacije)

  5.  društvo neprofitna pravna oseba; nastane z namenom uresničevanja političnih, kulturnih, športnih, strokovnih, dobrodelnih in podobnih ciljev  gospodarska družba PO ki je ustanovljena zaradi ustvarjanja dobička; osebne in kapitalske družbe  zadruga ustanavlja se za dejavnosti ki so pretežno profitne (kmetijstvo, obrt ipd.); delovanje temelji na enakopravnosti in solidarnosti članov; premoženje se oblikuje na podlagi deležev članov in z viri iz dejavnosti PRAVICE IN DOLŽNOSTI *gre za drugo sestavino pravnega razmerja → iz PP običajno izhajajo pravice, dolžnosti ali določen pravni položaj subjektov ki so udeleženi v pravnem razmerju pojem pravice je težko opredeljiv → kot pravni pojem: “upravičenje pravnega subjekta …” * pogoj da gre za pravico je da je ravnanje (storitev, opustitev itd.) ki se nanjo nanaša pravno zavarovano (določena mora biti posledica kršitve pravice in predviden pravovarstveni postopek) pravice so določene s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili → uresničujejo se bodisi neposredno kot ABSTRAKTNE P. bodisi s posamičnimi PA kot KONKRETNE P. ↓ ↓ osebnostne pravice → varujejo človekovo telesno in duševno integriteto; uresničujejo se kot abstraktne p. so “absolutne” in “neodtujljive” pravice (pravni subjekt jih lahko uveljavlja zoper vsakogar; odpovedi ni !?) sodijo v sfero ustavnega (ob državljanskih in socialnih so podskupina TP), kazenskega in civilnega prava *na teh pravnih področjih so predvideni pravovarstveni postopki za te pravice stvarne pravice → nanašajo se na stvari (lastninska pravica, služnostna pravica, zastavna pravica) pravice intelektualne lastnine → (avtorska in iznajditeljska pravica – splet osebno in premoženjsko pravnih pr.) pravice ki nastajajo v konkretnih in posamičnih obveznostnih razmerjih → relativne;nastanek: p. posli+škoda

  6. ** pravna dolžnost tudi PD je (lahko) sestavina pravnega razmerja; s pravico je v korelaciji; ima dve prvini: obveznost (ravnanja, storitve, opustitve, dopustitve) in sankcija (posledica neizpolnitve) absolutne pravice → vsi drugi pravni subjekti so dolžni te pravice spoštovati relativne pravice → obveznostz (dolžnost) je naložena udeležencem konk. pravnega razmerja *dolžnostno upravičenje → pravica in dolžnost (npr. roditeljska pravica in dolžnost; pogojno tudi lastninska p.) Vpliv časa na izvrševanje pravic * v konkretnih pravnih razmerjih *zaradi učinkovitosti prava je zakonodajalec določil da potek časa vpliva na izvrševanje pravic in dolžnosti → to velja za stvarne in obveznostne pravice; izjema so osebnostne pravice ! lastninska pravica → lastnik jo izgubi če se za stvar ki je nima v posesti dalj časa ne zmeni; premičnine 3 leta, nepremičnine 10 let; dobroverni posestnik stvar po tem času priposestvuje obveznostna razmerja → čas izpolnitve obveznosti, čas dospelosti terjatve (lahko je določen zakonsko ali s pogodbo; če je prekoračen - zamuda); jamčevanje za napake (garancijski rok; rok za uveljavljanje zahtevka); čas v katerem je moč zahtevati izpolnitev obveznosti (pravica zahtevati izpolnitev zastara v 5 letih, za nekatere terjatve pa v 3 ali 1 letu; z zastaranjem obveznost ne preneha; sodišče se ne ozira na zastaralne roke če se dolžnik ne sklicuje na zastaranje; namen → učinkovitost prava, hitro poslovanje, pravna varnost) oblastna pravna razmerja→ v pravovarstvenih postopkih so procesna dejanja praviloma vezana na prek. roke; samo odločanje oblastnih organov pa je opredeljeno z bolj ali manj raztegljivimi roki;zastaranje v KP (veže državne organe, upoštevati ga morajo po uradni dolžnosti; zastaranje pravice do pregona + izvršitve sankcije; ratio legis → po poteku daljšega časa je pravna dejstva težje dokazati; namen sankcije je težje dosežen; IZJEMA: nezastarljivost genocida, vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu itd.

  7. Izvrševanje pravic * problematika zakonitega izvrševanja pravic, kršitev pravic in zlorabe pravic → prepoved kršitve (okoliščine v katerih je podana kršitev so včasih nejasne – pomen sodne prakse !) → prepoved zlorabe pravic ni sporna (gre za prepoved izvrševanja pravice na način ki ni v skladu z namenom in ciljem zaradi katerega je zakonodajalec uredil neko pravico) ** problem je v opredelitvi in določitvi kriterijev za obstoj zlorabe (“pravice je treba vestno in pošteno uporabljati”, “za navidezno izvrševanje pravic gre če nosilec ravna z izključnim namenom da bi nekomu škodoval” ipd. – pomensko nedoločne formulacije zato je tudi pri zlorabi pomembna sodna praksa !) NAMEN IN PREDMET PRAVNEGA RAZMERJA * sestavina pravnega razmerja (ob subjektih in pravicah /obveznostih) ! NAMEN → neposreden cilj ki ga zasleduje neko (prostovoljno ali prisilno) pravno razmerje nameni in cilji so zelo različni (odvisni od interesov posameznikov, skupin, družbe kot celote itd.) gospodarski (pridobiten), nepremoženjski (izobraževanje, varovanje zdravja, zagotavljanje miru in varnosti itd.) *namen mora biti jasno pravno opredeljen pri pravnih razmerjih ki jih oblikujejo oblastni organi (po uradni dolžnosti/na predlog) * tudi pri pravnih razmerji v katerih se uresničujejo zasebni interesi je namen pomemben (loči namen in motiv!) PREDMET → gre za stvar oz. dobrino zaradi katere nastane pravno razmerje oz. pravice/dolžnosti stvar kot predmet PR → pojavlja se zlasti (vendar ne izključno!) v obveznostni pravnih razmerjih teorija civilnega prava pozna več delitev  stvari ki so/niso v pravnem prometu (ne/premičnine v javni rabi: ceste, morska obala, reke, kulturna dediščina); potrošne in nepotrošne stvari; nadomestne in nenadomestne stvari; deljive in nedeljive stvari;telesne in nestelesne stvari; VARSTVO PRAVNEGA RAZMERJA → glej učbenik !!

More Related