Pojem in mesto
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 107

Pojem in mesto PowerPoint PPT Presentation


  • 91 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Pojem in mesto. MGP. Namen tega poglavja je:. S poznati pojem MGP glede na vire O dgovoriti na vprašanje ali se MGP upravičeno smatra za samostojno pravno vejo, ali pa je samo mozaik sestavljen iz delov drugih pravnih področij? Opredelitev mesta MGP glede na najbolj sorodna pravna področja.

Download Presentation

Pojem in mesto

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Pojem in mesto

Pojem in mesto

MGP


Namen tega poglavja je

Namen tega poglavja je:

  • Spoznati pojem MGP glede na vire

  • Odgovoriti na vprašanje ali se MGP upravičeno smatra za samostojno pravno vejo, ali pa je samo mozaik sestavljen iz delov drugih pravnih področij?

  • Opredelitev mesta MGP glede na najbolj sorodna pravna področja


Primer

Primer:

  • Ste pravnik/pravnica v gospodarski družbi Rast d.d. s sedežem v Mariboru in dobite nalogo, da pripravite poročilo o pravnih vidikih ustanovitve hčerinske družbe v Nemčiji.

  • Naredite selekcijo:

    • Pravnih področij, ki so relevantna

    • Pravnih virov, ki jih boste za vaš poročilo potrebovali


Pravna podro ja

Pravna področja


Pravni viri

Pravni viri


Zakaj posebna pravna veja

Zakaj posebna pravna veja?

  • Logično in funkcionalno povezana celota (funkcionalni pristop).

  • MGP obravnava posamezna vprašanja iz sebi svojstvenega zornega kota (globalno).


Katerim pravnim vejam je mgp najbli je predmet urejanja viri na ela

Katerim pravnim vejam je MGP najbližje (predmet urejanja, viri, načela)?

  • Mednarodno javno pravo

  • Mednarodno zasebno in poenoteno pravo

  • Notranje pravo držav


Mgp in mjp subjekti

MGP in MJP - subjekti

  • Subjekti MJP

    • Države

    • Mednarodne organizacije (medvladne)

  • Subjekti MGP

    • Države

    • Mednarodne organizacije

      • medvladne

      • nevladne

    • Gospodarski subjekti (podjetja)

      • Javna (državna)

      • Zasebna


Mgp in mjp predmet urejanja

MGP in MJP – predmet urejanja

  • MJP - Odnosi med subjekti MJP

    • Politični

    • Diplomatski

    • Ekonomski (gospodarski)

  • MGP - Odnosi med subjekti MGP

    • Gospodarski


Mgp in mjp viri

MGP in MJP - viri

  • Viri MJP:

    Konvencije, običajno pravo načela

  • Viri MGP:

    Konvencije

    Običajno pravo

    Nadnacionalno pravo

    Nacionalno pravo

    Avtonomni viri


Bistvene razlike med mgp in mjp

Bistvene razlike med MGP in MJP:

  • Predmet urejanja

  • Prog subjektov

  • Viri


Mgp in mjp

MGP in MJP

  • V tistem delu, ki se nanaša na urejanje ekonomskih odnosov med subjekti MJP se MGP lahko šteje za del MJP.

  • Pravna pravila MJP pogosto ustanavljajo okvire za MGP, oziroma za mednarodne ekonomske odnose.

  • Sami mednarodni gospodarski odnosi se praviloma odvijajo na mikro-nivoju, med posameznimi gospodarskimi subjekti v različnih državah.

  • Avtonomni viri MGP


Mgp in mzp poenoteno pravo

MGP in MZP (+ poenoteno pravo)

  • Kaj je MZP?

  • Ali je MZP res za mednarodno pravo?

  • Kolizijsko pravo

  • ‘Conflict of laws’


Temeljna vpra anja mzp

Temeljna vprašanja MZP

  • V kateri državi je forum, ki pristojen za reševanje spora?

  • Katero materialno pravo naj uporabi?

  • Ali se odločba, ki jo je izdal forum v eni državi, lahko prizna in izvrši v neki drugi državi?


Iz perspektive nacionalnih pravnih redov zakaj

Iz perspektive nacionalnih pravnih redov – zakaj?

  • MZP je v prvi vrsti nacionalno pravo

  • Vprašanja, na katera mora odgovoriti forum, ki se nahaja v neki nacionalni državi


S stali a slo prava

S stališča SLO prava:

  • (1) Ali je za spor pristojno sodišče v Sloveniji, kakšno tuje sodišče ali morda arbitraža?

  • (2) Ali naj slovensko sodišče uporabi slovensko ali tuje materialno pravo?

  • (3) Ali se tuja sodna odločba v Sloveniji lahko prizna in izvrši?


Viri slo mzp

Viri SLO - MZP

  • ZMPP 1999

  • Uredba ES 44/2001 (“Bruseljska konvencija”)

  • Rimska konvencija ES 1980 (posredno)

  • Uredba “Rim I”

  • http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/site/en/com/2005/com2005_0650en01.pdf


Pristojnost odgovori niso popolni zakaj

Pristojnost - odgovori niso popolni – zakaj?

  • Samo ali je ali ni pristojno slovensko sodišče.

  • Ne more ‘naprtiti’ zadeve nekemu tujemu sodišču; Tuje sodišče bo pristojno le, če to določa njegov domači zakon

  • Če slovensko sodišče ni pristojno, slovenski MZP nič ne koristi

  • Tudi če so izpolnjeni formalni pogoji za pristojnost SLO sodišča, ni nujno da je res pristojno.


Najprej pristojnost

Najprej pristojnost !!!!

  • Samo ČE je sodišče ugotovilo da je pristojno, pride na vrsto naslednje temeljno vprašanje mednarodnega zasebnega prava, to je vprašanje uporabe prava.

  •  Če pristojnost ni podana, potem je vprašanje uporabe prava brezpredmetno!!!


Uporaba materialnega prava

Uporaba materialnega prava

  • Sodišče ‘išče’ samo materialno pravo, za postopek bo slovensko sodišče vedno uporabilo izključno slovenski zakon.

  • Ureja slovenski ZMZPP.

  • Ne določa samo ali naj se uporabi SLO pravo ali ne.

  • Čenapotuje na uporabo tujega prava, tudi določa kriterije, na podlagi katerih se lahko ugotovi, katero tuje pravo je to.


Primer1

Primer

  • Prodaja 1000 kartonov škotskega whisky-ja:

  • P (VB)K (SLO)

  • Kupec noče plačati celotne kupnine

  • Prodajalec hoče tožiti


Kje vlo iti to bo

Kje vložiti tožbo?

  • Kje je pristojno sodišče? (arbitraža?)

  • Pogosto možnost izbire

  • Domače sodišče toženca

  • Domače sodišče tožnika

  • Kateri faktorjivplivajo na izbiro?


To ba v slo problemi

Tožba v SLO – problemi:

  • Nezaupanje v tuji pravni red

  • Možnost pristranskosti domačega sodišča in/ali pravnega reda toženca

  • Višjiodvetniški stroški


To ba je vlo ena v slo

Tožba je vložena v SLO

  • Kaj sodišče najprej ugotavlja?

  • Na podlagi česa?

  • Kaj pa če bi bila tožba vložena v VB?


Denimo da je sodi e pristojno

Denimo, da je sodišče pristojno:

  • Kaj se ugotavlja sedaj?

  • Na podlagi česa?

  • Kaj pa če bi bila tožba vložena v VB?

  • Do vprašanje priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, v tem primeru sploh ne pride.


Razmerje med vpra anji

Razmerje med vprašanji

  • Prvi dve vprašanji sta logično med seboj povezani

  • Postavljata se vedno, ko je nek forum soočen z mednarodnim primerom

  • Na obe vprašanji mora najti odgovor, še preden začne reševati primer

  • Tretje vprašanje je povsem drugačno. Zastavi se šele, ko je nek tuj forum že odgovoril na prvi dve vprašanji in tudi že pravnomočno rešil spor.


Priznanje in izvr itev po slo pravu

Priznanje in izvršitev po SLO pravu:

  • Pogoje in postopek priznanja in izvršitve ureja ZMZPP v čl. 94-111

  • Države niso naklonjene hitremu priznanju

  • bilateralne konvencije razmeroma redke

  • Uredba ES 44/2001


Pristojnost

Pristojnost

  • avtonomija (sodišče ali arbitraža)

  • forum rei (sedež/prebivališče toženca)

  • sedež/prebivališče tožnika

  • forum arresti (kraj, kjer je bil uveden nek začasni sodni ukrep)


Uporaba materialnega prava1

Uporaba materialnega prava

  • Avtonomija

  • Pravilo najtesnejše povezave (karakteristična spolnitev)

  • Kraj spolnitve

  • Kraj sklenitve


Poenoteno pravo

Poenoteno pravo

  • Zakaj?

  • Na dveh nivojih

  • Poenotenje konfliktnega prava

    • Uredba 44/2001

    • Rimska konvencija o pravu, ki naj se uporabi za pogodbene obveznosti iz leta 1980.

  • Poenotenje materialnega prava - bolje

    • DK 1980


Razlike med mgp in mzp

Razlike med MGP in MZP:

  • MGP ureja le en segment razmerij z mednarodnim elementom: mednarodni promet blaga in storitev.

  • Predmet urejanja MZP precej širši (osebno pravo, obligacijsko pravo, stvarno pravo itd.).

  • Mednarodno zasebno pravo je ‘klinična’ pravna veja.

  • Bistvo mednarodnega gospodarskega prava pa je, da se poskuša problemom vnaprej izogniti. Kako?


Mednarodna gospodarska ureditev

Mednarodna gospodarska ureditev


Vsebina

Vsebina:

  • Ideja svobodne trgovine

    • zgodovinskim razvojem

    • ekonomski temelji

  • tokovi v svetovnem gospodarstvu v 20. stol.

  • moderni trendi v svetovnem gospodarstvu

  • diskusija o novi mednarodni ekonomski ureditvi


Kateri so trendi v mednarodnem gospodarstvu

Kateri so trendi v mednarodnem gospodarstvu?

  • Globalizacija

  • Mednarodna delitev dela

  • Gospodarsko povezovanje

  • Odpravljanje ovir za trgovino

  • Migracije delovne sile in kapitala


Vodilna na ela mednarodne gospodarske ureditve

Vodilna načela mednarodne gospodarske ureditve

  • Liberalizacija

  • Čimvečja proizvodnja in menjava

  • Konec 18. in druga polovica 19. stol.

  • Adam Smith, David Ricardo in John Stuart Mill.


Zgodovinski

Zgodovinski

razvoj


Konec srednjega veka

Konec srednjega veka

  • Denarna menjava

    • Odkritje in eksploatacija Amerike,

    • Ekspanzija mest,

    • potreba držav po močnejši vojski


Merkantilizem 16 17 stol

Merkantilizem 16. – 17. Stol

  • Stremljenje po bogastvu

  • Cilj: čimbolj polna državna blagajna

  • čim večji presežek v zunanjetrgovinski menjavi

  • presežek se je odražal v zlatu in drugih žlahtnih kovinah.

  • E, I, VB, NL


Mo na dr avna intervencija

Močna državna intervencija:

  • Omejitve ali prepoved uvoza,

  • Zelo visoke carine in druge dajatve na dovoljeni uvoz

  • Omejitve pri izvozu žlahtnih kovin in

  • Izvozne subvencije


Adam smith the wealth of nations 177 6

Adam Smith (The Wealth of Nations, 1776):

  • Sama akumulacija žlahtnih kovin ni smiselna;

    • Zlato in srebro sta dobrini kot vsaka druga,

    • Njuna vrednost je stvar dogovora med prodajalci in kupci.

    • Samo kopičenje ne prinaša povečanega standarda.

  • Pravo bogastvo neke države je njena produktivna sposobnost in

  • sposobnost, da se na osnovi produkcije ustvari dobiček.


Za etki svobodne trgovine

Začetki svobodne trgovine

  • Konec 18. in v začetku 19. stoletja.

  • Adam Smith - absolute advantage

  • David Ricardo - comparative advantage


Teorija o absolutni prednosti smith

Teorija o absolutni prednosti (Smith)

  • Z menjavo se obogati

  • Specializacija proizvodnje

  • Primeri:

    • Banane in stroji

    • VB (tekstil) in Portugalska (vino)


Teorija o relativni prednosti ricardo

Teorija o relativni prednosti (Ricardo)

  • David Ricardo: The Principles of Political Economy (1817)

  • Tudi če ni absolutne prednosti se pogosto izplača trgovati

  • Primeri:

    • Odvetnik in tajnica

    • VB (tekstil) in Portugalska (vino)


1 polovica 19 stol v vb

1. Polovica 19. stol. v VB:

  • Zahteve po liberalizaciji zunanje trgovine

  • Monopol v trgovini s tekstilom in izdelki težke industrije

  • Veliko trgovsko ladjevje


2 polovica 19 stol v vb

2. Polovica 19. stol v VB:

  • 1846 ukinitev Corn Laws v VB,

  • 1860 sporazum o prosti trgovini VB- F

  • 1862 sporazum o prosti trgovini VB- Nemška carinska unija (Zollverein).

  • Tudi z drugimi državami

  • MFN (Most Favoured Nation)- klavzula

  • Vrhunec v letih 1850 do 1885.


Protekcionizem d zda

Protekcionizem (D, ZDA)

  • 1834 Nemška carinska unija (Zollverein)

  • 1871 politična združitev

  • 1879 Bismarck - stroga protekcionistična zakonodajo


Nadaljnji razvoj protekcionizma

Nadaljnji razvoj protekcionizma

  • Prva svetovna vojna

  • Zaščitita mladih industrij v novih državah

  • Povečevanje deleža državnega sektorja

  • Velika ekonomska kriza

  • V ZDA leta 1930 Smoot-Hawleyev carinski zakon: povprečno 60% carine

  • 1934 Reciprocal Trade Agreements Act (omilitev)

  • Druga svetovna vojna …


Po 2 sv vojni

Po 2. sv. vojni:

  • Bretton Woods 1944

    • MDS

    • Svetovna banka

    • Plani o Mednarodni trgovinski organizaciji

  • GATT 1947,

  • Havanska deklaracija 1948

  • Regionalne ekonomske integracije

    • ESPJ 1952

    • EGS, ESJE 1957

  • GATT → STO 1995


2 polovica 20 stol

2. Polovica 20. stol:

  • Ponovno uveljavljanje ideje proste trgovine

  • GATT 23→140+

  • Ustanovitev STO

  • Prenos tržno-gospodarskih idej iz nacionalnih okvirov na mednarodni nivo

  • Širitve EU/ES


P ogoji za uspe no mednarodno trgovanje

Pogoji za uspešno mednarodno trgovanje:

  • Visoka stopnja zasebne avtonomije

  • Svobodna konkurenca

  • Varstvo lastnine in intelektualne lastnine

  • zagotavljanje izvrševanja obveznosti iz mednarodnih pogodb.

  • Pravna varnost pri mednarodnih transakcijah


Trendi v zadnjih dveh desetletjih

Trendi v zadnjih dveh desetletjih:

  • Zmanjševanje vloge države

    • Deregulacija

    • Denacionalizacija

    • Privatizacija

  • Globalizacija in specializacija proizvodnje


Dekolonializacija

Dekolonializacija

  • Osvobajanj kolonij

  • Širitev OZN

  • Problemi …


Nova mednarodna ekonomska ureditev

Nova mednarodna ekonomska ureditev

  • Dialog S - J

  • Pravičnejša delitev dobrin

  • Ekonomske cone v odprtem morju

  • Izkoriščanje morskega dna

  • Prezadolženost držav v razvoju

  • Premoč držav v razvoju v GS OZN


Deklaracija gs ozn o ekonomskih pravicah in dol nostih dr av 3281 1974

Deklaracija GS OZN o ekonomskih pravicah in dolžnostih držav 3281 (1974):

  • Suverenost držav nad njihovimi naravnimi bogastvi,

  • Pravica urejanja gospodarstva na svojem ozemlju (multinacionalke!)

  • Pravica do razlastitve proti primerni odškodnini

  • Solidarnost nasproti šibkejšim državam

  • Sistem mednarodnega prenosa tehnologije

  • zagotavljanje stabilnih in primernih cen surovin

  • Prefencialni tretma za države v razvoju

  • Soft law


Seoulska deklaracija 1986

Seoulska deklaracija (1986)

  • Sprejeta v okviru International Law Association,

  • Poskuša izravnavati interese tako razvitih kot nerazvitih

  • Temelji na priznanih pravilih običajnega prava


P oglavitne zahteve dr av v razvoju

Poglavitne zahteve držav v razvoju:

  • Zahteva po priznanju pravice do razvoja

  • Zahteva po transferju tehnologije

  • Nevarnosti za razvite


Pojem in mesto

Viri

MGP


Vsebina1

Vsebina

  • Klasifikacija virov MGP

  • Temeljne značilnosti

  • najbolj tipični pravne problemi

  • Posebna pozornost:

    • običajno mednarodno gospodarsko pravo (lex mercatoria)

    • ekstrateritorialni učinkinacionalnih pravnih pravil (effects-doctrine, Wirkungsprinzip)


Globalna klasifikacija virov

Globalna klasifikacija virov


38 1 lena statuta icj

38/1 člena Statuta ICJ:

  • 38/1 člena Statuta ICJ:

  • a. international conventions, whether general or particular, establishing rules expressly recognized by the contesting states;

  • b. international custom, as evidence of a general practice accepted as law;

  • c. the general principles of law recognized by civilized nations;

  • d. subject to the provisions of Article 59, judicial decisions and the teachings of the most highly qualified publicists of the various nations, as subsidiary means for the determination of rules of law.


Mednarodne pogodbe

Mednarodne pogodbe

  • Mednarodna pogodba, konvencija (international covenant convention, treaty)

  • Sporazum, (agreementpact, engagement, arrangement, accord)

  • Protokol (protocol)

  • Listina (charter)

  • Deklaracija (declaration

  • Predpisi (regulations)

  • Določbe (provisions)


Mp in nacionalno pravo

MP in nacionalno pravo

  • Kje določeno?

  • Nacionalne ustave

  • Vedno višjega ranga kot nacionalni predpisi, z izjemo ustave

  • višje od ustave

  • Različno


Pojem in mesto

MP

  • Pogodbe o meddržavnem gospodarskem prometu

  • Pogodbe med državo in tujim investitorjem

  • Pogodbe o zasebnem gospodarskem prometu


Pogodbe o meddr avnemu gospodarskemu prometu

Pogodbe o meddržavnemu gospodarskemu prometu

  • Multilateralne in bilateralne

  • svetovne in regionalne

  • neomejene in omejene

  • Sporazumi o ustanovitvi mednarodnih organizacij

  • Sporazumi o trgovanju s surovinami

  • Sporazumi o ustanovitvi ekonomskih integracij


Pogodbe med dr avo in tujim investitorjem

Pogodbe med državo in tujim investitorjem

  • poseben problem MGP

  • Sporen je status

  • Po vsebini zelo različne (kupne, naročilne in podobne pogodbe, koncesije... izjeme na področju davkov in/ali carin

  • Država sklene pogodbo neposredno, ali predko preko državnega podjetja ali neke druge državne institucije z lastno pravno subjektiviteto


Mednarodno financiranje

Mednarodno financiranje

  • IMF

  • IBRD (Svetovna banka)

    • IDA

    • IFC

  • EBRD

  • Evropska investicijska banka

  • Evropski sklad za razvoj


Uncitral

Uncitral :

  • Pravni vodič za sestavljanje mednarodnih pogodb glede konstrukcije industrijskih obratov 1988

  • Modelni zakon o javnih naročilih glede blaga in konstrukcij s spremnim 1993

  • Modelni zakon o javnih naročilih glede blaga, konstrukcij in storitev 1994


Standardni obrazci

Standardni obrazci

  • FIDIC-obrazec

  • Pravila Svetovne banke (World Bank Guidelines) in

  • Pravila Evropskega sklada za razvoj (EDF Conditions).


Bot projekti

BOT - projekti

  • BuildOperateTransfer

  • Investitor zgradi objekt (avtocesto, pristanišče, letališče, tunel)

  • Ga določeno dobo koncesijske pogodbe izkorišča

  • Izroči državi


Pojem in mesto

BOT

  • Osnovna (okvirna) pogodba med investitorjem in državo

  • kompleks pogodb glede financiranja in tehnične izvedbe

  • BOT-projekti še posebej občutljivi za motnje, ki se pri izvedbi lahko pojavijo.


Tunel pod rokavskim prelivom

Tunel pod Rokavskim prelivom

  • Pogodba med Francijo in Veliko Britanijo 1986

  • dodelitev koncesij zasebnim podjetjem (France La Manche S.A. in Channel Tunnel Group Ltd.).

  • Koncesije za 65 let.

  • Javnopravni in stvarnopravni aspekti so urejeni s posebnimi britanskimi in francoskimi zakoni

  • Projekt naj bi se financiral s prihodki iz koncesij.


Pogodbe o zasebnem gospodarskem prometu

Pogodbe o zasebnem gospodarskem prometu

  • Cilj: olajšati zasebni gospodarski promet

  • Bilateralne:

    • Pravna pomoč

    • Priznanje in izvršitev

    • Urejanje prometa

  • Multilateralne:

    • Ženevske konvencije o čekovnem in meničnem pravu 1930/31,

    • Haaški konvenciji o mednarodni prodaji premičnin 1964,

    • Dunajska konvencija o mednarodni prodajni pogodbi 1980.


V okviru eu

V okviru EU

  • Konvencija o priznanju gospodarskih družb in pravnih oseb 1968

  • Bruseljska konvencija o pristojnosti, priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah iz leta 1968*

  • Rimska konvencija o pravu, ki naj se uporabi pri pogodbenih obveznostih iz leta 1980


Mednarodno obi ajno pravo

Mednarodno običajno pravo

Razlikovati:

  • Mednarodno običajno (javno) pravo kot vir MJP in MGP

  • Mednarodno običajno gospodarsko pravo = “lex mercatoria” kot vir samo MGP – avtonomni vir


Mednarodno obi ajno pravo1

Mednarodno običajno pravo

  • Pravila, ki (še) niso v konvencijah

  • Nastane na podlagi določenega ravnanja subjektov MJP:

    • ki se že nekaj časa ponavlja in

    • ki je v skladu z določenim pravnim prepričanjem

  • Nastanek je dolgotrajen proces


Dokazovanje obstoja pravila mop

Dokazovanje obstoja pravila MOP

  • Dejansko ravnanje organov neke države v neki situaciji.

  • Odločbe mednarodnih sodišč

  • Lahko izhaja tudi iz mednarodnih pogodb


Resolucije gs ozn

Resolucije GS OZN:

  • Mnenje večine svetovne skupnosti o nekem problemu

  • pogosto le priporočajo določene spremembe

  • Resolucije ne temeljijo na ravnanju držav ampak le na prepričanju večine držav članic OZN

  • ‘soft law’

    • niso običajno mednarodno javno pravo in tudi ne samostojen vir MJP mednarodnega javnega prava.

    • lahko so osnova za nastanek običajno-pravnih pravil.


Primeri

Primeri

  • Deklaracija GS OZN o ‘Prijateljskih odnosih’ (Friendly Relations) iz leta 1970

  • Resolucija GS št. 3281 o gospodarskih pravicah in dolžnostih držav iz leta 1974.


Pravila mop pomembna za mgp

Pravila MOP pomembna za MGP:

  • Imuniteta

  • Obravnavanje tujcev (tujih investitorjev)

  • Diplomatska zaščita


Pravila v razvoju

Pravila v razvoju:

  • Meje jurisdikcije nacionalnih držav

  • Pravica prezadolženih držav do reprogramiranja in/ali delnega odpusta

  • Ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi


Splo no priznana na ela

Splošno priznana načela

  • Polnijo praznine

  • Načela zasebnega prava

  • MJP si izposodi pravila od nacionalnih pravnih redov

  • Primerjalna metoda


Primerjalna metoda

Primerjalna metoda

  • Delitve v pravne družine

    • Romanska

    • Germanska

    • Angloameriška

  • Primerjava med poglavitnimi kodifikacijami

    • Cc, CdC

    • BGB, HGB, OR

    • SGA, UCC


Splo no priznana na ela1

Splošno priznana načela:

  • Načelo avtonomije strank

  • Načela neupravičene obogatitve

  • Načela poslovodstva brez naročila

  • Načelo vestnosti in poštenja

  • Prepoved zlorabe pravic

  • Estoppel

  • Venire contra factum proprium


U inek na el

‘Učinek’ načel:

  • Konkretizirajo že obstoječe pravice in dožnosti

  • Pomagajo utemeljiti pravice in dožnosti


Primer 1

Primer 1

  • Ali so DČ odgovorne za dolgove prezadolžene MO?

  • Kje je paralela v zasebnem pravu?

  • Spregled pravne osebnosti v različnih pravnih redih

    • Redko

    • Strogi pogoji

  • Prenos ugotovljenih pravil na mednarodni nivo


Primer 2

Primer 2

  • Ali so države naslednice odgovorne za dolgove bivše skupne države?

  • Lokalizirani dolgovi – MOP

  • Nelokalizirani dolgovi?

  • Kje je paralela v zasebnem pravu?

  • Dedno pravo

  • Ugotovitev pravil – solidarna odgovornost

  • Ali je rezultat uporaben?


Kriteriji za delitev dolga

Kriteriji za delitev dolga:

  • Površina

  • Število prebivalcev

  • Delež v BNP (bivše države)


Splo na na ela

Splošna načela

  • Vse več poudarka

  • Unidroit Principles of Commercial Contracts

  • Principles of European Contract Law (European Principles, Lando Principles)

  • Evropski civilni zakonik


Pravo mednarodnih organizacij in pravo eu

Pravo mednarodnih organizacij in pravo EU

  • Mednarodne organizacije

  • STO

    GATT

    GATS

    TRIPS

    TRIMS …


Viri prava eu

Viri prava EU

  • Primarni

    PES

    PESJE(UP)

    PEU

  • Sekundarni

    uredbe,

    direktive,

    odločbe in

    priporočila.


Mednarodno obi ajno gospodarsko pravo

Mednarodno običajno gospodarsko pravo

  • Razlikovati od običajnega MJP

  • Transnacionalno pravo (Jessup)

  • Transnacionalno trgovinsko pravo

  • (Nova) lex mercatoria

  • Različne definicije

    • Običajno pravo + konvencije

    • Samo običajno pravo


Lex mercatoria

Lex mercatoria

  • Avtomnomnost

  • Anacionalnost

  • Nekodificiranost


Primeri1

Primeri

  • Incoterms

  • EPO- 500

  • Načela UNIDROIT

  • European principles


Normativna veljava lex mercatorie

Normativna veljava lex mercatorie

  • Če se stranki nanjo sklicujeta

  • Tiho dogovorjena (implied terms of contract)


Lex mercatoria kot lex causae

Lex mercatoria kot lex causae

  • Izrecna izbira strank

  • Po iniciativi foruma

  • Redna sodišča

  • Arbitraža


Arbitra a

Arbitraža

  • Norsilor 1982

    “Weltrecht fraglicher Wirkung”

  • Compañia Valenciana 1992

    Interpretacija člena 13/3 Pravilnika MTZ


Pravilnik mtz 1998 len 17

Pravilnik MTZ 1998, člen 17:

  • 1. The parties shall be free to agree upon the rules of law to be applied by the Arbitral Tribunal to the merits of the dispute. In the absence of any such agreement, the Arbitral Tribunal shall apply the rules of law which it determines to be appropriate.

  • 2. In all cases the Arbitral Tribunal shall take account of the provisions of the contract and the relevant trade usages.


Priljubljenost lex mercatorie

Priljubljenost lex mercatorie

  • lex mercatorie je nevtralna

  • uporaba lex mercatorie je enostavnejša od MZP

  • nacionalno pravo je pisano za domače transakcije in ne upošteva specifičnosti mednarodnih odnosov.

  • Možnost zaobida nezaželenega rezultata

  • Ni potrebna uporaba tujega prava


Nevarnosti lex mercatorie

“Nevarnosti lex mercatorie”

  • Zaobid nacionalnega prava

  • Dvomljiva izbira Lex mercatorie v konkretnem primeru


Nacionalno pravo posameznih dr av

Nacionalno pravo posameznih držav

  • Javno pravo

    Devizni predpisi

    Zunanjetrgovinski predpisi

    Davčni predpisi

  • Zasebno pravo

    Materialno – OZ, ZPP

    MZP - MZPP


Javno pravo

Javno pravo

  • Teritorialno načelo

    Z MP lahko drugače dogovorjeno

  • Wirkungsprinzip (Effects doctrine)

    Sensor 1983


Sensor

Sensor

  • Mati hči kupec

    ZDA NLF


Zasebno pravo

Zasebno pravo

  • Uporaba tujega prava preko MZP

  • Ekstenzivne pristojnosti

  • Teritorialno načelo

  • Personalno načelo

  • Lastnina kapitala?

    Barcelona Traction (ICJ)

    Izjema - Nottebohm (ICJ)


Effect doctrine wirkungsprinzip

Effect doctrine/Wirkungsprinzip

  • Lotus (ICJ)

  • Pravna negotovost

  • Forum shopping

  • Ameriško konkurenčno pravo


Privla nost ameri kih sodi

Privlačnost ameriških sodišč

  • Zakaj?

  • Široka pristojnost

  • Punitive damages

  • Ugodno dokazno pravo za oškodovanca

  • ‘No cure no pay’

  • Odgovor Evrope – ‘blocking statutes’


Laker cases

Laker cases


Laker cases1

Laker cases

  • Laker toži evropske konkurente v ZDA

  • Evropski konkurenti tožijo Laker v Evropi

  • Prepoved predložitve dokazov v ZDA

  • Prepoved nadaljevanja postopka v ZDA

  • Poravnava …


  • Login