pojem in mesto
Download
Skip this Video
Download Presentation
Pojem in mesto

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 107

Pojem in mesto - PowerPoint PPT Presentation


  • 154 Views
  • Uploaded on

Pojem in mesto. MGP. Namen tega poglavja je:. S poznati pojem MGP glede na vire O dgovoriti na vprašanje ali se MGP upravičeno smatra za samostojno pravno vejo, ali pa je samo mozaik sestavljen iz delov drugih pravnih področij? Opredelitev mesta MGP glede na najbolj sorodna pravna področja.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' Pojem in mesto' - elani


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
namen tega poglavja je
Namen tega poglavja je:
  • Spoznati pojem MGP glede na vire
  • Odgovoriti na vprašanje ali se MGP upravičeno smatra za samostojno pravno vejo, ali pa je samo mozaik sestavljen iz delov drugih pravnih področij?
  • Opredelitev mesta MGP glede na najbolj sorodna pravna področja
primer
Primer:
  • Ste pravnik/pravnica v gospodarski družbi Rast d.d. s sedežem v Mariboru in dobite nalogo, da pripravite poročilo o pravnih vidikih ustanovitve hčerinske družbe v Nemčiji.
  • Naredite selekcijo:
    • Pravnih področij, ki so relevantna
    • Pravnih virov, ki jih boste za vaš poročilo potrebovali
pravna podro ja
Pravna področja
pravni viri
Pravni viri
zakaj posebna pravna veja
Zakaj posebna pravna veja?
  • Logično in funkcionalno povezana celota (funkcionalni pristop).
  • MGP obravnava posamezna vprašanja iz sebi svojstvenega zornega kota (globalno).
katerim pravnim vejam je mgp najbli je predmet urejanja viri na ela
Katerim pravnim vejam je MGP najbližje (predmet urejanja, viri, načela)?
  • Mednarodno javno pravo
  • Mednarodno zasebno in poenoteno pravo
  • Notranje pravo držav
mgp in mjp subjekti
MGP in MJP - subjekti
  • Subjekti MJP
    • Države
    • Mednarodne organizacije (medvladne)
  • Subjekti MGP
    • Države
    • Mednarodne organizacije
      • medvladne
      • nevladne
    • Gospodarski subjekti (podjetja)
      • Javna (državna)
      • Zasebna
mgp in mjp predmet urejanja
MGP in MJP – predmet urejanja
  • MJP - Odnosi med subjekti MJP
    • Politični
    • Diplomatski
    • Ekonomski (gospodarski)
  • MGP - Odnosi med subjekti MGP
    • Gospodarski
mgp in mjp viri
MGP in MJP - viri
  • Viri MJP:

Konvencije, običajno pravo načela

  • Viri MGP:

Konvencije

Običajno pravo

Nadnacionalno pravo

Nacionalno pravo

Avtonomni viri

bistvene razlike med mgp in mjp
Bistvene razlike med MGP in MJP:
  • Predmet urejanja
  • Prog subjektov
  • Viri
mgp in mjp
MGP in MJP
  • V tistem delu, ki se nanaša na urejanje ekonomskih odnosov med subjekti MJP se MGP lahko šteje za del MJP.
  • Pravna pravila MJP pogosto ustanavljajo okvire za MGP, oziroma za mednarodne ekonomske odnose.
  • Sami mednarodni gospodarski odnosi se praviloma odvijajo na mikro-nivoju, med posameznimi gospodarskimi subjekti v različnih državah.
  • Avtonomni viri MGP
mgp in mzp poenoteno pravo
MGP in MZP (+ poenoteno pravo)
  • Kaj je MZP?
  • Ali je MZP res za mednarodno pravo?
  • Kolizijsko pravo
  • ‘Conflict of laws’
temeljna vpra anja mzp
Temeljna vprašanja MZP
  • V kateri državi je forum, ki pristojen za reševanje spora?
  • Katero materialno pravo naj uporabi?
  • Ali se odločba, ki jo je izdal forum v eni državi, lahko prizna in izvrši v neki drugi državi?
iz perspektive nacionalnih pravnih redov zakaj
Iz perspektive nacionalnih pravnih redov – zakaj?
  • MZP je v prvi vrsti nacionalno pravo
  • Vprašanja, na katera mora odgovoriti forum, ki se nahaja v neki nacionalni državi
s stali a slo prava
S stališča SLO prava:
  • (1) Ali je za spor pristojno sodišče v Sloveniji, kakšno tuje sodišče ali morda arbitraža?
  • (2) Ali naj slovensko sodišče uporabi slovensko ali tuje materialno pravo?
  • (3) Ali se tuja sodna odločba v Sloveniji lahko prizna in izvrši?
viri slo mzp
Viri SLO - MZP
  • ZMPP 1999
  • Uredba ES 44/2001 (“Bruseljska konvencija”)
  • Rimska konvencija ES 1980 (posredno)
  • Uredba “Rim I”
  • http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/site/en/com/2005/com2005_0650en01.pdf
pristojnost odgovori niso popolni zakaj
Pristojnost - odgovori niso popolni – zakaj?
  • Samo ali je ali ni pristojno slovensko sodišče.
  • Ne more ‘naprtiti’ zadeve nekemu tujemu sodišču; Tuje sodišče bo pristojno le, če to določa njegov domači zakon
  • Če slovensko sodišče ni pristojno, slovenski MZP nič ne koristi
  • Tudi če so izpolnjeni formalni pogoji za pristojnost SLO sodišča, ni nujno da je res pristojno.
najprej pristojnost
Najprej pristojnost !!!!
  • Samo ČE je sodišče ugotovilo da je pristojno, pride na vrsto naslednje temeljno vprašanje mednarodnega zasebnega prava, to je vprašanje uporabe prava.
  •  Če pristojnost ni podana, potem je vprašanje uporabe prava brezpredmetno!!!
uporaba materialnega prava
Uporaba materialnega prava
  • Sodišče ‘išče’ samo materialno pravo, za postopek bo slovensko sodišče vedno uporabilo izključno slovenski zakon.
  • Ureja slovenski ZMZPP.
  • Ne določa samo ali naj se uporabi SLO pravo ali ne.
  • Čenapotuje na uporabo tujega prava, tudi določa kriterije, na podlagi katerih se lahko ugotovi, katero tuje pravo je to.
primer1
Primer
  • Prodaja 1000 kartonov škotskega whisky-ja:
  • P (VB) K (SLO)
  • Kupec noče plačati celotne kupnine
  • Prodajalec hoče tožiti
kje vlo iti to bo
Kje vložiti tožbo?
  • Kje je pristojno sodišče? (arbitraža?)
  • Pogosto možnost izbire
  • Domače sodišče toženca
  • Domače sodišče tožnika
  • Kateri faktorjivplivajo na izbiro?
to ba v slo problemi
Tožba v SLO – problemi:
  • Nezaupanje v tuji pravni red
  • Možnost pristranskosti domačega sodišča in/ali pravnega reda toženca
  • Višjiodvetniški stroški
to ba je vlo ena v slo
Tožba je vložena v SLO
  • Kaj sodišče najprej ugotavlja?
  • Na podlagi česa?
  • Kaj pa če bi bila tožba vložena v VB?
denimo da je sodi e pristojno
Denimo, da je sodišče pristojno:
  • Kaj se ugotavlja sedaj?
  • Na podlagi česa?
  • Kaj pa če bi bila tožba vložena v VB?
  • Do vprašanje priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, v tem primeru sploh ne pride.
razmerje med vpra anji
Razmerje med vprašanji
  • Prvi dve vprašanji sta logično med seboj povezani
  • Postavljata se vedno, ko je nek forum soočen z mednarodnim primerom
  • Na obe vprašanji mora najti odgovor, še preden začne reševati primer
  • Tretje vprašanje je povsem drugačno. Zastavi se šele, ko je nek tuj forum že odgovoril na prvi dve vprašanji in tudi že pravnomočno rešil spor.
priznanje in izvr itev po slo pravu
Priznanje in izvršitev po SLO pravu:
  • Pogoje in postopek priznanja in izvršitve ureja ZMZPP v čl. 94-111
  • Države niso naklonjene hitremu priznanju
  • bilateralne konvencije razmeroma redke
  • Uredba ES 44/2001
pristojnost
Pristojnost
  • avtonomija (sodišče ali arbitraža)
  • forum rei (sedež/prebivališče toženca)
  • sedež/prebivališče tožnika
  • forum arresti (kraj, kjer je bil uveden nek začasni sodni ukrep)
uporaba materialnega prava1
Uporaba materialnega prava
  • Avtonomija
  • Pravilo najtesnejše povezave (karakteristična spolnitev)
  • Kraj spolnitve
  • Kraj sklenitve
poenoteno pravo
Poenoteno pravo
  • Zakaj?
  • Na dveh nivojih
  • Poenotenje konfliktnega prava
    • Uredba 44/2001
    • Rimska konvencija o pravu, ki naj se uporabi za pogodbene obveznosti iz leta 1980.
  • Poenotenje materialnega prava - bolje
    • DK 1980
razlike med mgp in mzp
Razlike med MGP in MZP:
  • MGP ureja le en segment razmerij z mednarodnim elementom: mednarodni promet blaga in storitev.
  • Predmet urejanja MZP precej širši (osebno pravo, obligacijsko pravo, stvarno pravo itd.).
  • Mednarodno zasebno pravo je ‘klinična’ pravna veja.
  • Bistvo mednarodnega gospodarskega prava pa je, da se poskuša problemom vnaprej izogniti. Kako?
vsebina
Vsebina:
  • Ideja svobodne trgovine
    • zgodovinskim razvojem
    • ekonomski temelji
  • tokovi v svetovnem gospodarstvu v 20. stol.
  • moderni trendi v svetovnem gospodarstvu
  • diskusija o novi mednarodni ekonomski ureditvi
kateri so trendi v mednarodnem gospodarstvu
Kateri so trendi v mednarodnem gospodarstvu?
  • Globalizacija
  • Mednarodna delitev dela
  • Gospodarsko povezovanje
  • Odpravljanje ovir za trgovino
  • Migracije delovne sile in kapitala
vodilna na ela mednarodne gospodarske ureditve
Vodilna načela mednarodne gospodarske ureditve
  • Liberalizacija
  • Čimvečja proizvodnja in menjava
  • Konec 18. in druga polovica 19. stol.
  • Adam Smith, David Ricardo in John Stuart Mill.
konec srednjega veka
Konec srednjega veka
  • Denarna menjava
    • Odkritje in eksploatacija Amerike,
    • Ekspanzija mest,
    • potreba držav po močnejši vojski
merkantilizem 16 17 stol
Merkantilizem 16. – 17. Stol
  • Stremljenje po bogastvu
  • Cilj: čimbolj polna državna blagajna
  • čim večji presežek v zunanjetrgovinski menjavi
  • presežek se je odražal v zlatu in drugih žlahtnih kovinah.
  • E, I, VB, NL
mo na dr avna intervencija
Močna državna intervencija:
  • Omejitve ali prepoved uvoza,
  • Zelo visoke carine in druge dajatve na dovoljeni uvoz
  • Omejitve pri izvozu žlahtnih kovin in
  • Izvozne subvencije
adam smith the wealth of nations 177 6
Adam Smith (The Wealth of Nations, 1776):
  • Sama akumulacija žlahtnih kovin ni smiselna;
    • Zlato in srebro sta dobrini kot vsaka druga,
    • Njuna vrednost je stvar dogovora med prodajalci in kupci.
    • Samo kopičenje ne prinaša povečanega standarda.
  • Pravo bogastvo neke države je njena produktivna sposobnost in
  • sposobnost, da se na osnovi produkcije ustvari dobiček.
za etki svobodne trgovine
Začetki svobodne trgovine
  • Konec 18. in v začetku 19. stoletja.
  • Adam Smith - absolute advantage
  • David Ricardo - comparative advantage
teorija o absolutni prednosti smith
Teorija o absolutni prednosti (Smith)
  • Z menjavo se obogati
  • Specializacija proizvodnje
  • Primeri:
    • Banane in stroji
    • VB (tekstil) in Portugalska (vino)
teorija o relativni prednosti ricardo
Teorija o relativni prednosti (Ricardo)
  • David Ricardo: The Principles of Political Economy (1817)
  • Tudi če ni absolutne prednosti se pogosto izplača trgovati
  • Primeri:
    • Odvetnik in tajnica
    • VB (tekstil) in Portugalska (vino)
1 polovica 19 stol v vb
1. Polovica 19. stol. v VB:
  • Zahteve po liberalizaciji zunanje trgovine
  • Monopol v trgovini s tekstilom in izdelki težke industrije
  • Veliko trgovsko ladjevje
2 polovica 19 stol v vb
2. Polovica 19. stol v VB:
  • 1846 ukinitev Corn Laws v VB,
  • 1860 sporazum o prosti trgovini VB- F
  • 1862 sporazum o prosti trgovini VB- Nemška carinska unija (Zollverein).
  • Tudi z drugimi državami
  • MFN (Most Favoured Nation)- klavzula
  • Vrhunec v letih 1850 do 1885.
protekcionizem d zda
Protekcionizem (D, ZDA)
  • 1834 Nemška carinska unija (Zollverein)
  • 1871 politična združitev
  • 1879 Bismarck - stroga protekcionistična zakonodajo
nadaljnji razvoj protekcionizma
Nadaljnji razvoj protekcionizma
  • Prva svetovna vojna
  • Zaščitita mladih industrij v novih državah
  • Povečevanje deleža državnega sektorja
  • Velika ekonomska kriza
  • V ZDA leta 1930 Smoot-Hawleyev carinski zakon: povprečno 60% carine
  • 1934 Reciprocal Trade Agreements Act (omilitev)
  • Druga svetovna vojna …
po 2 sv vojni
Po 2. sv. vojni:
  • Bretton Woods 1944
    • MDS
    • Svetovna banka
    • Plani o Mednarodni trgovinski organizaciji
  • GATT 1947,
  • Havanska deklaracija 1948
  • Regionalne ekonomske integracije
    • ESPJ 1952
    • EGS, ESJE 1957
  • GATT → STO 1995
2 polovica 20 stol
2. Polovica 20. stol:
  • Ponovno uveljavljanje ideje proste trgovine
  • GATT 23 → 140+
  • Ustanovitev STO
  • Prenos tržno-gospodarskih idej iz nacionalnih okvirov na mednarodni nivo
  • Širitve EU/ES
p ogoji za uspe no mednarodno trgovanje
Pogoji za uspešno mednarodno trgovanje:
  • Visoka stopnja zasebne avtonomije
  • Svobodna konkurenca
  • Varstvo lastnine in intelektualne lastnine
  • zagotavljanje izvrševanja obveznosti iz mednarodnih pogodb.
  • Pravna varnost pri mednarodnih transakcijah
trendi v zadnjih dveh desetletjih
Trendi v zadnjih dveh desetletjih:
  • Zmanjševanje vloge države
    • Deregulacija
    • Denacionalizacija
    • Privatizacija
  • Globalizacija in specializacija proizvodnje
dekolonializacija
Dekolonializacija
  • Osvobajanj kolonij
  • Širitev OZN
  • Problemi …
nova mednarodna ekonomska ureditev
Nova mednarodna ekonomska ureditev
  • Dialog S - J
  • Pravičnejša delitev dobrin
  • Ekonomske cone v odprtem morju
  • Izkoriščanje morskega dna
  • Prezadolženost držav v razvoju
  • Premoč držav v razvoju v GS OZN
deklaracija gs ozn o ekonomskih pravicah in dol nostih dr av 3281 1974
Deklaracija GS OZN o ekonomskih pravicah in dolžnostih držav 3281 (1974):
  • Suverenost držav nad njihovimi naravnimi bogastvi,
  • Pravica urejanja gospodarstva na svojem ozemlju (multinacionalke!)
  • Pravica do razlastitve proti primerni odškodnini
  • Solidarnost nasproti šibkejšim državam
  • Sistem mednarodnega prenosa tehnologije
  • zagotavljanje stabilnih in primernih cen surovin
  • Prefencialni tretma za države v razvoju
  • Soft law
seoulska deklaracija 1986
Seoulska deklaracija (1986)
  • Sprejeta v okviru International Law Association,
  • Poskuša izravnavati interese tako razvitih kot nerazvitih
  • Temelji na priznanih pravilih običajnega prava
p oglavitne zahteve dr av v razvoju
Poglavitne zahteve držav v razvoju:
  • Zahteva po priznanju pravice do razvoja
  • Zahteva po transferju tehnologije
  • Nevarnosti za razvite
slide57

Viri

MGP

vsebina1
Vsebina
  • Klasifikacija virov MGP
  • Temeljne značilnosti
  • najbolj tipični pravne problemi
  • Posebna pozornost:
    • običajno mednarodno gospodarsko pravo (lex mercatoria)
    • ekstrateritorialni učinkinacionalnih pravnih pravil (effects-doctrine, Wirkungsprinzip)
38 1 lena statuta icj
38/1 člena Statuta ICJ:
  • 38/1 člena Statuta ICJ:
  • a. international conventions, whether general or particular, establishing rules expressly recognized by the contesting states;
  • b. international custom, as evidence of a general practice accepted as law;
  • c. the general principles of law recognized by civilized nations;
  • d. subject to the provisions of Article 59, judicial decisions and the teachings of the most highly qualified publicists of the various nations, as subsidiary means for the determination of rules of law.
mednarodne pogodbe
Mednarodne pogodbe
  • Mednarodna pogodba, konvencija (international covenant convention, treaty)
  • Sporazum, (agreementpact, engagement, arrangement, accord)
  • Protokol (protocol)
  • Listina (charter)
  • Deklaracija (declaration
  • Predpisi (regulations)
  • Določbe (provisions)
mp in nacionalno pravo
MP in nacionalno pravo
  • Kje določeno?
  • Nacionalne ustave
  • Vedno višjega ranga kot nacionalni predpisi, z izjemo ustave
  • višje od ustave
  • Različno
slide63
MP
  • Pogodbe o meddržavnem gospodarskem prometu
  • Pogodbe med državo in tujim investitorjem
  • Pogodbe o zasebnem gospodarskem prometu
pogodbe o meddr avnemu gospodarskemu prometu
Pogodbe o meddržavnemu gospodarskemu prometu
  • Multilateralne in bilateralne
  • svetovne in regionalne
  • neomejene in omejene
  • Sporazumi o ustanovitvi mednarodnih organizacij
  • Sporazumi o trgovanju s surovinami
  • Sporazumi o ustanovitvi ekonomskih integracij
pogodbe med dr avo in tujim investitorjem
Pogodbe med državo in tujim investitorjem
  • poseben problem MGP
  • Sporen je status
  • Po vsebini zelo različne (kupne, naročilne in podobne pogodbe, koncesije... izjeme na področju davkov in/ali carin
  • Država sklene pogodbo neposredno, ali predko preko državnega podjetja ali neke druge državne institucije z lastno pravno subjektiviteto
mednarodno financiranje
Mednarodno financiranje
  • IMF
  • IBRD (Svetovna banka)
    • IDA
    • IFC
  • EBRD
  • Evropska investicijska banka
  • Evropski sklad za razvoj
uncitral
Uncitral :
  • Pravni vodič za sestavljanje mednarodnih pogodb glede konstrukcije industrijskih obratov 1988
  • Modelni zakon o javnih naročilih glede blaga in konstrukcij s spremnim 1993
  • Modelni zakon o javnih naročilih glede blaga, konstrukcij in storitev 1994
standardni obrazci
Standardni obrazci
  • FIDIC-obrazec
  • Pravila Svetovne banke (World Bank Guidelines) in
  • Pravila Evropskega sklada za razvoj (EDF Conditions).
bot projekti
BOT - projekti
  • Build Operate Transfer
  • Investitor zgradi objekt (avtocesto, pristanišče, letališče, tunel)
  • Ga določeno dobo koncesijske pogodbe izkorišča
  • Izroči državi
slide70
BOT
  • Osnovna (okvirna) pogodba med investitorjem in državo
  • kompleks pogodb glede financiranja in tehnične izvedbe
  • BOT-projekti še posebej občutljivi za motnje, ki se pri izvedbi lahko pojavijo.
tunel pod rokavskim prelivom
Tunel pod Rokavskim prelivom
  • Pogodba med Francijo in Veliko Britanijo 1986
  • dodelitev koncesij zasebnim podjetjem (France La Manche S.A. in Channel Tunnel Group Ltd.).
  • Koncesije za 65 let.
  • Javnopravni in stvarnopravni aspekti so urejeni s posebnimi britanskimi in francoskimi zakoni
  • Projekt naj bi se financiral s prihodki iz koncesij.
pogodbe o zasebnem gospodarskem prometu
Pogodbe o zasebnem gospodarskem prometu
  • Cilj: olajšati zasebni gospodarski promet
  • Bilateralne:
    • Pravna pomoč
    • Priznanje in izvršitev
    • Urejanje prometa
  • Multilateralne:
    • Ženevske konvencije o čekovnem in meničnem pravu 1930/31,
    • Haaški konvenciji o mednarodni prodaji premičnin 1964,
    • Dunajska konvencija o mednarodni prodajni pogodbi 1980.
v okviru eu
V okviru EU
  • Konvencija o priznanju gospodarskih družb in pravnih oseb 1968
  • Bruseljska konvencija o pristojnosti, priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah iz leta 1968*
  • Rimska konvencija o pravu, ki naj se uporabi pri pogodbenih obveznostih iz leta 1980
mednarodno obi ajno pravo
Mednarodno običajno pravo

Razlikovati:

  • Mednarodno običajno (javno) pravo kot vir MJP in MGP
  • Mednarodno običajno gospodarsko pravo = “lex mercatoria” kot vir samo MGP – avtonomni vir
mednarodno obi ajno pravo1
Mednarodno običajno pravo
  • Pravila, ki (še) niso v konvencijah
  • Nastane na podlagi določenega ravnanja subjektov MJP:
    • ki se že nekaj časa ponavlja in
    • ki je v skladu z določenim pravnim prepričanjem
  • Nastanek je dolgotrajen proces
dokazovanje obstoja pravila mop
Dokazovanje obstoja pravila MOP
  • Dejansko ravnanje organov neke države v neki situaciji.
  • Odločbe mednarodnih sodišč
  • Lahko izhaja tudi iz mednarodnih pogodb
resolucije gs ozn
Resolucije GS OZN:
  • Mnenje večine svetovne skupnosti o nekem problemu
  • pogosto le priporočajo določene spremembe
  • Resolucije ne temeljijo na ravnanju držav ampak le na prepričanju večine držav članic OZN
  • ‘soft law’
    • niso običajno mednarodno javno pravo in tudi ne samostojen vir MJP mednarodnega javnega prava.
    • lahko so osnova za nastanek običajno-pravnih pravil.
primeri
Primeri
  • Deklaracija GS OZN o ‘Prijateljskih odnosih’ (Friendly Relations) iz leta 1970
  • Resolucija GS št. 3281 o gospodarskih pravicah in dolžnostih držav iz leta 1974.
pravila mop pomembna za mgp
Pravila MOP pomembna za MGP:
  • Imuniteta
  • Obravnavanje tujcev (tujih investitorjev)
  • Diplomatska zaščita
pravila v razvoju
Pravila v razvoju:
  • Meje jurisdikcije nacionalnih držav
  • Pravica prezadolženih držav do reprogramiranja in/ali delnega odpusta
  • Ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi
splo no priznana na ela
Splošno priznana načela
  • Polnijo praznine
  • Načela zasebnega prava
  • MJP si izposodi pravila od nacionalnih pravnih redov
  • Primerjalna metoda
primerjalna metoda
Primerjalna metoda
  • Delitve v pravne družine
    • Romanska
    • Germanska
    • Angloameriška
  • Primerjava med poglavitnimi kodifikacijami
    • Cc, CdC
    • BGB, HGB, OR
    • SGA, UCC
splo no priznana na ela1
Splošno priznana načela:
  • Načelo avtonomije strank
  • Načela neupravičene obogatitve
  • Načela poslovodstva brez naročila
  • Načelo vestnosti in poštenja
  • Prepoved zlorabe pravic
  • Estoppel
  • Venire contra factum proprium
u inek na el
‘Učinek’ načel:
  • Konkretizirajo že obstoječe pravice in dožnosti
  • Pomagajo utemeljiti pravice in dožnosti
primer 1
Primer 1
  • Ali so DČ odgovorne za dolgove prezadolžene MO?
  • Kje je paralela v zasebnem pravu?
  • Spregled pravne osebnosti v različnih pravnih redih
    • Redko
    • Strogi pogoji
  • Prenos ugotovljenih pravil na mednarodni nivo
primer 2
Primer 2
  • Ali so države naslednice odgovorne za dolgove bivše skupne države?
  • Lokalizirani dolgovi – MOP
  • Nelokalizirani dolgovi?
  • Kje je paralela v zasebnem pravu?
  • Dedno pravo
  • Ugotovitev pravil – solidarna odgovornost
  • Ali je rezultat uporaben?
kriteriji za delitev dolga
Kriteriji za delitev dolga:
  • Površina
  • Število prebivalcev
  • Delež v BNP (bivše države)
splo na na ela
Splošna načela
  • Vse več poudarka
  • Unidroit Principles of Commercial Contracts
  • Principles of European Contract Law (European Principles, Lando Principles)
  • Evropski civilni zakonik
pravo mednarodnih organizacij in pravo eu
Pravo mednarodnih organizacij in pravo EU
  • Mednarodne organizacije
  • STO

GATT

GATS

TRIPS

TRIMS …

viri prava eu
Viri prava EU
  • Primarni

PES

PESJE (UP)

PEU

  • Sekundarni

uredbe,

direktive,

odločbe in

priporočila.

mednarodno obi ajno gospodarsko pravo
Mednarodno običajno gospodarsko pravo
  • Razlikovati od običajnega MJP
  • Transnacionalno pravo (Jessup)
  • Transnacionalno trgovinsko pravo
  • (Nova) lex mercatoria
  • Različne definicije
    • Običajno pravo + konvencije
    • Samo običajno pravo
lex mercatoria
Lex mercatoria
  • Avtomnomnost
  • Anacionalnost
  • Nekodificiranost
primeri1
Primeri
  • Incoterms
  • EPO- 500
  • Načela UNIDROIT
  • European principles
normativna veljava lex mercatorie
Normativna veljava lex mercatorie
  • Če se stranki nanjo sklicujeta
  • Tiho dogovorjena (implied terms of contract)
lex mercatoria kot lex causae
Lex mercatoria kot lex causae
  • Izrecna izbira strank
  • Po iniciativi foruma
  • Redna sodišča
  • Arbitraža
arbitra a
Arbitraža
  • Norsilor 1982

“Weltrecht fraglicher Wirkung”

  • Compañia Valenciana 1992

Interpretacija člena 13/3 Pravilnika MTZ

pravilnik mtz 1998 len 17
Pravilnik MTZ 1998, člen 17:
  • 1. The parties shall be free to agree upon the rules of law to be applied by the Arbitral Tribunal to the merits of the dispute. In the absence of any such agreement, the Arbitral Tribunal shall apply the rules of law which it determines to be appropriate.
  • 2. In all cases the Arbitral Tribunal shall take account of the provisions of the contract and the relevant trade usages.
priljubljenost lex mercatorie
Priljubljenost lex mercatorie
  • lex mercatorie je nevtralna
  • uporaba lex mercatorie je enostavnejša od MZP
  • nacionalno pravo je pisano za domače transakcije in ne upošteva specifičnosti mednarodnih odnosov.
  • Možnost zaobida nezaželenega rezultata
  • Ni potrebna uporaba tujega prava
nevarnosti lex mercatorie
“Nevarnosti lex mercatorie”
  • Zaobid nacionalnega prava
  • Dvomljiva izbira Lex mercatorie v konkretnem primeru
nacionalno pravo posameznih dr av
Nacionalno pravo posameznih držav
  • Javno pravo

Devizni predpisi

Zunanjetrgovinski predpisi

Davčni predpisi

  • Zasebno pravo

Materialno – OZ, ZPP

MZP - MZPP

javno pravo
Javno pravo
  • Teritorialno načelo

Z MP lahko drugače dogovorjeno

  • Wirkungsprinzip (Effects doctrine)

Sensor 1983

sensor
Sensor
  • Mati hči kupec

ZDA NL F

zasebno pravo
Zasebno pravo
  • Uporaba tujega prava preko MZP
  • Ekstenzivne pristojnosti
  • Teritorialno načelo
  • Personalno načelo
  • Lastnina kapitala?

Barcelona Traction (ICJ)

Izjema - Nottebohm (ICJ)

effect doctrine wirkungsprinzip
Effect doctrine/Wirkungsprinzip
  • Lotus (ICJ)
  • Pravna negotovost
  • Forum shopping
  • Ameriško konkurenčno pravo
privla nost ameri kih sodi
Privlačnost ameriških sodišč
  • Zakaj?
  • Široka pristojnost
  • Punitive damages
  • Ugodno dokazno pravo za oškodovanca
  • ‘No cure no pay’
  • Odgovor Evrope – ‘blocking statutes’
laker cases1
Laker cases
  • Laker toži evropske konkurente v ZDA
  • Evropski konkurenti tožijo Laker v Evropi
  • Prepoved predložitve dokazov v ZDA
  • Prepoved nadaljevanja postopka v ZDA
  • Poravnava …
ad