1 / 14

Makroekonomski vidik stroškov in koristi

Makroekonomski vidik stroškov in koristi. Matjaž Novak UP Fakulteta za management Koper. Izhodišča. Strošek je v osnovi mikroekonomska kategorija. Opredeljuje denarno vrednost porabljenih proizvodnih dejavnikov, surovin, materialov, storitev , energentov, itd.

Download Presentation

Makroekonomski vidik stroškov in koristi

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Makroekonomski vidik stroškov in koristi Matjaž Novak UP Fakulteta za management Koper

  2. Izhodišča • Strošek je v osnovi mikroekonomska kategorija. • Opredeljuje denarno vrednost porabljenih proizvodnih dejavnikov, surovin, materialov, storitev, energentov, itd. • “Mikroekonomskih” stroškov ne moremo preprosto pretvoriti (sešteti) v makroekonomske stroške!

  3. Utemeljitev - poenostavitev 1 2 SEKTOR STORITEV zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu PROIZVODNI SEKTOR 1 + 2 = BDP

  4. Povezanost med sektorjema 1 2 SEKTOR STORITEV zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu PROIZVODNI SEKTOR

  5. Negativne razsežnosti • Zmanjša se sektor 2 (storitve v zvezi varnostjo in zdravjem pri delu). • To povzroči zmanjšanje povpraševanja tega sektorja po proizvodih (kar lahko prvi sektor načeloma nadoknadi). • Zmanjša se varnost pri delu, kar poveča povpraševanje po storitvah 2. sektorja (povečajo se plačila s strani 1. sektorja v 2. sektor) – a spremeni se struktura storitev! • Ker se zmanjša varnost pri delu, se poveča odsotnost z dela – to pa zmanjšuje proizvodnjo prvega sektorja in ga dela manj konkurenčnega.

  6. Z makroekonomskega vidika • Stroškov zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu z makroekonomskega vidika torej ne moremo enačiti z mikroekonomskim vidikom stroškov. • Makroekonomski strošek je obseg BDP, ki ga izgubimo: • zaradi odsotnosti z dela (prva raven). • zaradi manjše konkurenčnosti (druga raven).

  7. Ocene makroekonomskih stroškov na prvi ravni • Ocenimo število dni odsotnosti z dela na zaposlenega zaradi nezgod in bolezni; • Ocenimo vrednost bruto domačega proizvoda na zaposlenega; • Ocenimo vrednost bruto domačega proizvoda na zaposlenega, ki ga ta ustvari v povprečju na dan, če ima koledarsko leto 250 delovnih dni (izračun pod točko 2 delimo z 250); • Ocenimo vrednost bruto domačega proizvoda, ki ga posamezni delavec ne ustvari zaradi odsotnosti z dela (pomnožimo rezultat pod točko 3 z rezultatom iz točke 1);

  8. Ocenimo vrednost BDP, ki ga vsi zaposleni ne ustvarijo zaradi odsotnosti z dela, ki je posledica poškodb in bolezni (pomnožimo rezultat iz točke 4 s številom zaposlenih); • Ocenimo potencialno vrednost bruto domačega proizvoda (torej vrednost BDP, ki bi ga ustvarili, če ne bi bilo odsotnosti z dela zaradi poškodb in bolezni – rezultat iz točke 5 prištejemo vrednosti BDP); • Ocenimo delež neustvarjenega BDP v vrednosti potencialnega BDP (rezultat iz točke 5 delimo z rezultatom iz točke 6).

  9. Avstrija - % potencialnega BDP

  10. Finska - % potencialnega BDP

  11. Nemčija - % potencialnega BDP

  12. Madžarska - % potencialnega BDP

  13. Slovenija - % potencialnega BDP 3,5 % zaradi poškodb in bolezni na delovnem mestu

  14. Kot zaključek • Z makroekonomskega vidika je bolj kot o stroških smiselno govoriti o investicijah v zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter meriti njihov multiplikativni učinek. • Vprašanje je razmejitev med kolektivnim (javnim) in individualnim financiranjem te investicije. • Kakšen vpliv imajo poškodbe in bolezni na izvozno konkurenčnost?

More Related