Ljubljana, 15. 10. 2010 Ingrid Klemenčič

1. Aktualne metode in oblike dela z vedenjsko izstopajočimi otroki v osnovni in srednji šoliStrategija reševanja konfliktov kot del razredne ure Ljubljana, 15. 10. 2010 Ingrid Klemenčič

2. REŠEVANJE PROBLEMOV Z OTROCI IN MLADOSTNIKI CILJ: učenje veščin(e), ne pa samo sama rešitev specifičnega aktualnega problema Tehniko reševanja problemov uporabljamo kot tehniko obravnave, vzdrževalno ali preventivno strategijo. V okviru treninga socialnih veščin omogoča bolj generalizirano izboljšanje socialne kompetence udeležencev, saj jim te spretnosti predstavljajo osebno paradigmo preživetja, ki je osnova za poznejši neodvisni osebnostni napredek (Batistič, 2007, po D’Zurilla, 1988).

3. DELO Z OTROKOM – UČENJE REŠEVANJA PROBLEMOV V SOCIALNIH SITUACIJAH • Preko modeliranja, iger vlog in ojačevanja razvijanje spretnosti: • Analize problematičnih socialnih situacij • Ustvarjanja vrste rešitev za te situacije • Predvidevanja takojšnjih in dolgoročnih posledic teh rešitev • Izvajanja najprimernejših rešitev • Učenja iz povratnih informacij • Uporabe notranjega govora - samoinštrukcij (kot vodič na poti skozi te korake)

4. Koraki v reševanju problemov • 1. Identificiranje in izbor problema • Oceniti, ali gre za realni problem ali pa za izkrivljeno percepcijo problema • Začeti z enim problemom, ne reševati vse naenkrat (ključni, najlažji ali ...?) 2. Iskanje alternativ (možnih rešitev) – brain storming • večje število (6-8) – “kvantiteta vodi v kvaliteto” • spodbujanje, distanciranje, ponujanje • postaviti realistične cilje • ne pozabiti na status-quo Živčić-Bećirević, 2007

5. Koraki v reševanju problemov • 3. Ocena prednosti in pomanjkljivosti vsake alternative • kaj prinaša; kakšna je cena • eventualno vzbujanje iracionalnih misli in kognitivnih distorzij; osebni/socialni efekti • kratkoročni/dolgoročni efekti • verjetnost uspeha in osebne kompetentnosti 4. Izbor alternative • eventuelno ponderiranje vsake • sprejeti dejstvo, da ni ene prave rešitve 5. Izvedba – poskus in spremljanje efektov 6. Evaluacija – kaj ste se naučili (in rešili problem)?

6. ... In otrok se uči... • Kaj je problem? • Kdo je povzročil problem? • Kaj vsakdo od nas čuti, misli, doživlja ob tem problemu? • 2. Katere so možne poti do rešitve? • 3. Plusi in minusi vsake možne rešitve... • 4. Izbira najboljše rešitve... • 5. Kdo mora narediti kaj, kdaj, kako... • 6. Akcija! • 7. Kako nam je šlo? Kje smo bili najbolj uspešni? Kje se je zataknilo? Zakaj?........ “No, da vidim, kaj bi moral narediti, pa nisem; kaj delam narobe...? DEFINIRATI “AHA, na to stvar moram pogledati iz različnih koncev.” PRISTOPITI “Kaj je dobro zame, kaj pa za druge; vsaka pot do cilja ni enaka.” OSREDOTOČATI IN PRESOJATI “AHA, tale bo prava!” IZBIRATI “Najprej bom tole, pri temle pa mi lahko pomagata oči ali mami.... ” NAČRTOVATI UKREPATI “3 – 4, zdaj pa se vzami v roke!” “Oh, naredil sem napako. Naslednjič bom poskusil bolj počasi; takole na hitro ne bo šlo.” “Bravo, tole že obvladam!” (Janjušević, P.) SE OCENITI IN POHVALITI

9. REŠEVANJE KONFLIKTOV – STALNICA RAZREDNIH UR • Glede na moja opažanja so učenci med letom • Nadgradili sposobnost dajanja pozitivnih komentarjev o vrstnikih (vpliv na samopodobo) • Učenci so bolj suvereno povedali svoje predloge in sprejemali odločitve • Opazila sem boljše spretnosti vodenja, organizacije...in sposobnost nastopanja v skupini – javnega nastopanja (tudi učenci, ki so bili sicer bolj molčeči, so pridobili občutek varnosti in se večkrat izpostavili) • V razredih, kjer je bil uporabljen postopek stalen, je le-to učencem pomagalo pri razvoju sposobnosti presojanja, analize, ocenjevanja, sinteze in opazovanje težave z več zornih kotov.