Analiza učinkov reforme trga dela v letu 2013

1. Analiza učinkov reforme trga dela v letu 2013 Peter POGAČAR, generalni direktor, Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela

2. 16,1% 33,4% 64,3% 49,1% 19,6% 17,5% 2 Source: Eurostat, EF.

3. Delež začasnih zaposlitev med mladimi (15−24 let) v EU v drugem četrtletju 2013

4. STOPNJA ZAPOSLENOSTI STAREJŠIH (55-64 let), 2011

5. Možnost zaposlitve za DČ – z vsako spremembo ZDR naraščanje razlogov, rahljanje omejitev • Indeks varovanja zaposlitve za NDČ: • Natančno izdelana metodologija merjenja po posameznih elementih • IVZ le eden izmed faktorjev prožnosti trga dela • SI - IVZ 2,76 (16/21 med članicami EU/OECD) • Primerljiv IVZ pri kolektivnih odpovedih (izjema starejši delavci) ODPRAVA OBEH VZROKOV HKRATI Vzroki segmentacije

6. Indeks varovanja zaposlitve za NDČ (SLO): • Visok indeks pri varovanju zoper individualno odpoved, glede: • postopkov pri odpuščanju, • možnosti vrnitve na delovno mesto po neupravičenem odpustu • opredelitve neupravičenega (un-fair) odpusta • Stroški dela: • odpovedni roki • odpravnina • letni dopust - regres • odmor med delovnim časom Zakon lahko vpliva na IVZ s spremembo posameznih elementov ZDR Vzroki segmentacije Ni vzrok dualizma – pripada obema

7. Cilji zakonskih sprememb ( v ZDR-1, ZUTD-A, ZPIZ-2, ZIUPTDSV) v letu 2013 so bili: - zmanjšanje segmentacije trga dela, • povečanje fleksibilnosti, • povečanje delovno pravnega varstva in preprečevanje zlorab. Vlada RS je septembra 2103 imenovala DS za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu (predstavniki UMARja, MDDSZ, ZRSZ, IRSD in drugi) Cilji reforme trga dela

8. Namen analize: ugotoviti, ali se zakonske spremembe že odražajo na gibanjih na trgu dela Vir podatkov: - Statistični urad RS, ZRSZ, DURS, IRSD, Vrhovno sodišče, ZZZS - spletni vprašalnik naslovljen na delodajalce - ANKETA Proučevano obdobje: - od uveljavitve sprememb (april 2013) do decembra 2013 Metodologija

9. 20 % tistih, ki so po sprejetju nove zakonodaje zaposlovali, se je odločilo, da zaradi sprememb zakonodaje zaposlitve za DČ nadomestijo z zaposlitvami za nedoločen čas. • Glavni razlog – prepoved veriženja, bolj fleksibilne pog za NDČ • Več kot polovica anketirancev poroča, da so v proučevanem obdobju odpovedali pogodbo o zaposlitvi.Med njimi je 51,9 % takih, ki menijo, da je postopek odpovedi pogodbe po ZDR-1 bolj enostaven Rezultati ankete

10. Zakonske spremembe/novosti se nanašajo na: • zmanjšanje razlike v stroških zaposlitve za delodajalca med zaposlitvijo za določen in zaposlitvijo za nedoločen čas (uvedba odpravnin pri PZ za določen čas, pri PZ za nedoločen čas pa zmanjšanje odpravnin in skrajšanje odp. rokov, povišanje prispevka za primer brezposelnosti v primeru PZ za določen čas/oprostitev prispevka v primeru sklenitve PZ za nedoločen čas, vračilo prispevkov po ZPIZ-2 za prvo zaposlitev za nedoločen čas za matere in delavce, mlajše od 26 let, oprostitev prispevkov po ZIUPTDSV za delavce, mlajše od 30 let), • poenostavljanje postopkov pri odpovedi PZ za nedoločen čas, • omejevanje možnosti veriženja PZ za določen čas. 1. cilj: zmanjšanje segmentacije trga dela

11. Delež začasnih zaposlitev med mladimi (15−24 let) v EU v drugem četrtletju 2013

12. Medletna rast števila novih zaposlitev / tip pogodbe o zaposlitvi, v % (Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia, IMAD calculations)

13. Medletna rast novih zaposlitev za NDČv starostni skupini 15−29 let

14. Delež zaposlenih za NDČ in DČ v novih zaposlitvah, v %

15. Struktura delovno aktivnih glede na obliko zaposlitve, v %

16. Ugotovitve: - nove zaposlitve za nedoločen časso naraščale hitreje kot nove zaposlitve za določen čas, naraščanje zaposlitev za nedoločen čas je značilno za vse starostne skupine, najbolj izrazito pa je pri mlajših (15-29 let), • razlike po tipu zaposlitve med novo zaposlenimi in vsemi zaposlenimi so še vedno velike: pri novih zaposlitvah je bilo 72,3% sklenjenih PZ za določen čas ( v enakem obdobju leta 2012 pa 77,5%), med vsemi zaposlenimi je bilo ob koncu leta 2013 za določen čas zaposlenih 12%, • rezultati ankete kažejo, da sprejeti ukrepi delodajalce spodbujajo k sklepanju PZ za nedoločen čas, • zmanjšal se je sicer delež zaposlenih za določen čas, bolj pogosto so bile uporabljene druge oblike dela (zlasti študentsko delo) 1. cilj: zmanjšanje segmentacije trga dela

17. Ugotovitve: - povečanje realokacije brezposelnih: močnejši tokovi iz zaposlitve v brezposelnost in iz brezposelnosti v zaposlitev - večje število novo sklenjenih PZ v obdobju po uveljavitvi sprememb bi lahko bilo odraz večje fleksibilnosti zakonske regulative (poenostavljeni postopki odpovedi PZ, krajši odpovedni roki, zmanjšanje odpravnin, fleksibilnejša organizacija del. procesa: odreditev drugega dela, čakanje na delo doma, ukrepi v času odp. roka, denarno nadomestilo namesto reintegracije) 2. cilj: povečanje fleksibilnosti

18. Indeksi varovanja zaposlitve v Sloveniji pred in po spremembi v letu 2013

19. Vrednosti indeksa varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi (EPR) v državah OECD, ki so hkrati tudi članice EU

20. Zakonske spremembe se nanašajo na: • zaposlovanje za določen čas, • ureditev dela delavcev preko agencij za posredovanje dela , • zagotavljanje finančne in socialne varnosti delavcev • možnosti predsodne mediacije, • strožje sankcioniranje kršitev, možnost izreka kazni v razponu. 3. cilj: povečanje delovno pravnega varstva in preprečevanje zlorab

21. Število prejetih zadev na delovno sodišče, ki se nanašajo na izplačilo plač in nadomestil plače

22. Ugotovitve: - povečanje števila ugotovljenih kršitev v zvezi s PZ za določen čas, • delovna sodišča so prejela manjše število zadev, ki se nanašajo na PZ za določen čas, • delež agencijskih delavcev, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas se je močno povečal, • zmanjšalo se je število prejetih zadev na delovnih sodiščih, ki se nanašajo na izplačilo plač/nadomestil plač, povečalo pa število zadev v zvezi z izredno odpovedjo delavca zaradi neizplačevanja plač, • zmanjšalo se je število ugotovljenih kršitev v zvezi s plačilom za delo, • število zahtevkov delavcev za uveljavitev nadomestila plače pri ZZZS se je v juliju močno povečalo. 3. cilj: povečanje delovno pravnega varstva in preprečevanje zlorab

23. Z novimi/spremenjenimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti so bile v veliki meri dogovorjene rešitve, pri katerih so možna odstopanja od zakonske ureditve (možnost manj ugodne ureditve po tretjem odst. 9. čl.ZDR-1): - KP dejavnosti predvsem določajo dodatne primere, ko je delavec dolžan opravljati drugo delo, dodatne primere dopustnega sklepanja PZ za določen čas, urejajo vprašanja v zvezi z izvajanjem pripravništva, dodatek na delovno dobo, določajo referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve nadurnega dela in referenčnega obdobja za upoštevanje polnega delovnega časa…. Povečanje vloge kolektivnih pogajanj

24. Večja fleksibilnost: • dodatni primeri, ko je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, • dodatni primeri dopustnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, • referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve nadurnega dela in daljše referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve delovne obveznosti nočnega delavca, zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka oziroma povprečnega trajanja polnega delovnega časa. KP na podlagi ZDR-1

25. zmanjšanje stroškov • določitve drugačnih kriterijev za upravičenost do odpravnine ob upokojitvi, • določitve drugačnega odpovednega roka za zaposlene, ki imajo več kot 25 let zaposlitve pri delodajalcu, • spremenjene ureditve dodatka na delovno dobo ter • ureditve instituta pripravništva, pri katerem ZDR-1 dopušča plačilo v višini najmanj 70 % osnovne plače za delovno mesto, za katero se pripravnik usposablja (vendar ne manj, kot je minimalna plača). KP na podlagi ZDR-1

26. v relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb so se pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih je težko povezati le s spremembami v regulaciji trga dela • oceno otežuje: • kratko obdobje od uveljavitve zakonskih sprememb • zmanjšanje povpraševanja po delovni sili v letu 2013 • sprememba indeksa varovanja zaposlitve po metodologiji OECD Končne ugotovitve:

27. proučiti vzroke uporabe drugih oblik dela, • proučiti ustreznost finančnih spodbud za zaposlovanje mlajših in starejših • aktivneje pristopiti k ukrepom v času odpovednega roka • nadaljevati s spremljanjem in analizo kazalnikov • za izboljšanje uvrstitve Slovenije na področju urejenosti trga dela na mednarodnih lestvicah so potrebne tudi druge spremembe (področje oblikovanja plač, obdavčitve dela) Priporočila DS