1 / 37

NADZOR KONCENTRACIJ V KONKURENČNEM PRAVU EU

NADZOR KONCENTRACIJ V KONKURENČNEM PRAVU EU. Dr. Martina Repas. KONKURENČNO PRAVO (z izjemo državnih pomoči) LAHKO RAZDELIMO NA:. Nadzor ravnanj gospodarskih subjektov Nadzor strukture trga (koncentracije oz. omejevalna združevanja) Uredba 4064/1989

morey
Download Presentation

NADZOR KONCENTRACIJ V KONKURENČNEM PRAVU EU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. NADZOR KONCENTRACIJ V KONKURENČNEM PRAVU EU Dr. Martina Repas

  2. KONKURENČNO PRAVO (z izjemo državnih pomoči) LAHKO RAZDELIMO NA: • Nadzor ravnanj gospodarskih subjektov • Nadzor strukture trga (koncentracije oz. omejevalna združevanja) • Uredba 4064/1989 • Reforma leta 2004 – sprejem Uredbe 139/2004

  3. REFORMA KONCENTRACIJ – 2004 • Novi test presoje skladnosti K s skupnim trgom • Napotitve primera – v predpriglasitveni fazi • Pragovi za dosego K z dimenzijami EU – preko napotitve primera – usmerjen princip priglasitve • Pomožne omejitve – avtomatično vključene • Nova postopkovna pravila glede priglasitve K • Več časa za odločanje • Sprejem novih nezavezujočih aktov

  4. Za izboljšanje prakse pa: • Postavitev Glavnega ekonomista • Postavitev t. i. hudičevega odvetnika (revizijski senat) • Uvedba predpriglasitvenih sestankov za učinkovito komunikacijo • Drugo

  5. Zakaj se podjetja sploh povezujejo? • Kakšne so prednosti in slabosti takega povezovanja? • Namen nadzora koncentracij je omogočiti konkurenčnim organom reguliranje sprememb v tržni strukturi z odločitvijo, ali se lahko dvoje ali več podjetij ‘‘poveže’’. • Gre za preprečitev zlorabe PP v prihodnosti

  6. VRSTE KONCENTRACIJ • Horizontalne • Vertikalne • Konglomeratne (diagonalne)

  7. UREDITEV NA RAVNI EU • PDEU (niti prej PES) nima določb o koncentracijah • Praznina na tem področju se je do sprejema ustreznih predpisov zapolnjevala z uporabo členov 81 in 82 PES (danes 101 in 102 PDEU) – nezadostnost • Leta 1989 – sprejem Uredbe o nadzoru koncentracij – leta 2004 sprejeta nova (139/04) – uporablja se zgolj za t. i. koncentracije z dimenzijami EU

  8. Na tem področju je bila sprejeta še vrsta drugih predpisov (zavezujočih in nezavezujočih): • Uredba o priglasitvi, zaslišanjih in rokih • (NOVO) Jurisdikcijsko obvestilo (združuje Obvestilo o pojmu koncentracija, Obvestilo o pojmu udeleženih podjetij, Obvestilo o izračunu letnega prometa in Obvestilo o pravem (funkcionalnem) skupnem podjetju) • Obvestilo o poenostavitvi postopka za določene koncentracije • Obvestilo o korektivnih ukrepih • Obvestilo o pomožnih omejitvah • Obvestilo o napotitvi zadev o koncentracijah • Navodila o oceni horizontalnih koncentracij • Navodila o oceni nehorizontalnih koncentracij

  9. NEKAJ SPLOŠNIH ZNAČILNOSTI NADZORA K V EU • Obvezen sistem priglasitve • Ne le za združitve, tudi za druge oblike K • Presojajo se praviloma le K z dimenzijami EU • Velja one-stop shop • Ocena K – praviloma se upoštevajo konkurenčni dejavniki

  10. Uredba vsebuje tri sklope določb: • Jurisdikcijske določbe • Materialne (vsebinske) določbe • Postopkovne določbe

  11. POGOJI ZA PRESOJO KONCENTRACIJ V EU • Za uporabo uredbe morata biti izpolnjena sledeča pogoja: • Transakcija mora predstavljati koncentracijo – člen 3 Uredbe • Koncentracija mora imeti dimenzije EU – člen 1 Uredbe (plus člen 5)

  12. KONCENTRACIJA • Je operacija, ki povzroča trajne spremembe v kontroli podjetij – člen 3 uredbe • Dvoje ali več operacij lahko predstavlja tudi eno koncentracijo

  13. Člen 3 Uredbe • Razlikovanje med dvema splošnima oblikama K • Združitve • Pridobitev kontrole • Ustanovitev skupnega podjetja kot K – dodatna merila • Definicija kontrole • Izključitev določenih transakcij iz pojma K - izjeme

  14. Definicija v členu 3 uredbe: • Koncentracija nastane v primeru trajnih sprememb v kontroli, ki izhajajo iz: • Združitve dveh ali več neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali • Pridobitve neposredne ali posredne kontrole nad podjetjem ali njegovim delom prek pridobitve deležev, premoženja, s pogodbo ali na kakršenkoli drug način s strani enega ali več podjetij ali ene ali več oseb, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje • Primer Asko/Jacobs/Asia • Primer Air France/Sabena

  15. ZDRUŽITVE • Predstavljajo redkejšo obliko koncentracij • Ciljno podjetje izgubi tako ekonomsko kot tudi pravno samostojnost • Dve obliki: spojitve, pripojitve • Podjetja morajo biti pred združitvijo v medsebojnem razmerju neodvisnosti • Ne zajema zgolj pravne, ampak tudi t. i. de facto združitve – ustanovitev enotne gospodarske enote, v katero se združijo dejavnosti prej samostojnih podjetij. Pri tem se ne vzpostavi razmerje mati-hči. Predpostavka je obstoj enotnega in trajnega vodstva (koncern z razmerjem enakopravnosti).

  16. PRIDOBITEV KONTROLE • Pogostejša in kompleksnejša oblika koncentracije • Kontrola je centralnega pomena in je definirana v členu 3 Uredbe: • Kontrola se lahko pridobi s pravicami, pogodbami ali na kakršenkoli drug način, ki skupno ali v kombinaciji in glede na upoštevanje ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na določeno podjetje.

  17. Kdaj je podan odločilni vpliv? (Primer McCormick/CPC/Rabobank/Ostman) • Načini pridobitve kontrole: • Pridobitev udeležbenih pravic • Nakup premoženja • S pogodbo • Drugi načini • Dve obliki pridobitve kontrole • Pridobitev posamične kontrole • Pridobitev skupne kontrole • Kontrola je lahko: • Neposredna ali posredna

  18. POSAMIČNA KONTROLA • Dve situaciji • Eno podjetje ima možnost določiti strateške gospodarske odločitve drugega podjetja • T. i. negativna posamična kontrola • Načini pridobitve: • Kontrola s pridobitvijo udeležbenih pravic • De iure ali de facto • Kvalificirana manjšina (Arjomari/Wiggins Teape, Mediobanca/Generalli, Societe Generale de Belgique/Generale de Bankque) • Kontrola z nakupom ali pravico do uporabe premoženja • Pridobitev kontrole s pogodbo

  19. SKUPNA KONTROLA • Podjetje, ki je pod skupno kontrolo dveh ali več podjetij, se imenuje skupno podjetje • Tako v primeru, ko podjetja na novo ustanovijo skupno podjetje, kot tudi v primeru, ko nad obstoječim podjetjem pridobijo skupno kontrolo • Za določitev skupne kontrole se uporabljata dva testa: • Test enostranskih pravic (pravilo paritete in pravilo neparitete) • Test skupnega izvrševanja glasovalnih pravic

  20. 50 50 SP 33 33 33 SP Pariteta Uporablja se enako pravilo kot pri nepariteti Test enostranskih pravic

  21. 70 30 SP Nepariteta: skupna kontrola je možna, če ima npr. podjetje z 30% pravico veta na strateško pomembne odločitve SP Pravice veta morajo biti vezane na strateške odločitve poslovne politike SP (na imenovanje managementa, na proračun, poslovni načrt, investicije)

  22. Test skupnega izvrševanja • Pridobitev skupne kontrole v odsotnosti specifičnih pravic veta • Skupno uresničevanje je lahko posledica sklenjenega sporazuma (poolni sporazum) ali pa nastane de facto (kadar obstaja močan skupni interes) – pogoj: stabilna večina

  23. DRUGI NAČINI PRIDOBITVE KONTROLE • Spremembe iz skupne v posamično kontrolo in obratno (ICI/Tioxide, Solvay/Laporte/Interox) • Sprememba delničarjev v izvrševanju skupne kontrole

  24. SKUPNO PODJETJE • Osebo, ki je pod skupno kontrolo, Uredba naziva kot skupno podjetje (joint venture) • Most med transakcijami, ki imajo koordinacijske ali strukturalne aspekte – zaradi tega obstaja problem, pod katerimi pravili konkurenčnega prava jih obravnavati • Po uredbi se obravnavajo samo t. i. prava skupna podjetja (full function), ki izpolnjuje t. i. test popolne funkcionalnosti. Pri tem lahko imajo tudi koordinacijske aspekte. V takem primeru je test njihove skladnosti s skupnim trgom bipartiten

  25. PRAVO SKUPNO PODJETJE • Člen 3(4) Uredbe: “Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno izvaja vse funkcije avtonomnega gospodarskega subjekta je koncentracija v smislu člena 1(b) Uredbe.” • Test popolne funkcionalnosti – z vidika operabilnosti! • Notranji vidik: neodvisni viri • Zunanji vidik: gospodarska neodvisnost (na trgu mora delovati kot neodvisni dobavitelj ali kupec) • Trajnost • Test PF: le za ustanovitev SP ali tudi za pridobitev kontrole nad že obstoječim podjetjem?

  26. DIMENZIJE EU • Katere so koncentracije z DEU? – o teh praviloma odloča izključno Komisija • One-stop shop / povezava z n. subsidiarnosti • Kriteriji za določitev so kvantitativni: dvojni (primarni in subsidiarni) – člen 1 (dopolnjeni so z drugimi določbami Uredbe) • Za pravilno uporabo kriterijev v členu 1 je treba upoštevati tudi člen 5 Uredbe • Kriteriji so osnovani na ustvarjanju skupnega prometa vseh udeleženih podjetij na svetovni ravni, na ravni ES in na nacionalni ravni • Nacionalna raven – pravilo 2/3! – negativni pogoj

  27. KONCENTRACIJA Z DEU • Primarni kriterij: • Skupni promet vseh udeleženih podjetij na SR presega 5000 mil. evrov • Vsako od vsaj dveh udeleženih podjetij presega skupni promet 250 mil. evrov na REU Razen: • Če vsako od udeleženih podjetij pridobi več kot 2/3 skupnega prometa na REU v eni in isti državi članici – pravilo 2/3

  28. Subsidiarni (dodatni) kriterij: • Skupni promet vseh udeleženih podjetij na SR presega 2500 mil. evrov • V vsaki od najmanj treh DČ skupni promet vseh udeleženih podjetij presega 100 mil. evrov • V vsaki od treh DČ iz zgornje alinee skupni promet vsakega od najmanj dveh udeleženih podjetij presega 25 mil. evrov • Skupni promet vsakega od najmanj dveh udeleženih podjetij na ravni EU presega 100 mil evrov Razen: • Če vsako od udeleženih podjetij pridobi več kot 2/3 skupnega prometa na REU v eni in isti državi članici – pravilo 2/3

  29. Podjetje A 3500 mil evrov na SR 1500 mil evrov na REU 75 v Nemčiji 110 v FRA 100 v ITA 1200 v VB 15 na Nizozemskem Ali ima koncentracija DEU? Podjetje B 2000 mil evrov na SR 200 na REU 100 v Nemčiji 20 v FRA 30 v ITA 30 v VB 20 na Nizozemskem Primer uporabe jurisdikcijskih kriterijev

  30. Vendarle pa je za ugotovitev, ali koncentracija dosega DEU, treba najprej ugotoviti, kdo sploh so udeležena podjetja v koncentraciji ter promet katerih podjetij se všteva v skupni promet kot tudi kateri promet se ne všteva (člen 5) Pomembna so naslednja temeljna pravila: UP so neposredni udeleženci združitve ali pridobitve kontrole Ne prekriva se popolnoma s strankami, ki morajo priglasiti K V pojem UP nikoli ne sodi prodajalec podjetja, razen če obdrži skupno kontrolo Posamezni primeri K in UP Za izračun prometa so pomembna tudi: pravilo pridobitve dela podjetja pravilo celotne skupine podjetja (ločiti med dejansko kontrolo v členu 3 Uredbe in formalno kontrolo v členu 5 Uredbe) Pravilo transakcij znotraj skupine podjetij- intratransakcije

  31. PRAVILO CELOTNE SKUPINE PODJETIJ • V promet UP se všteva promet celotne skupine podjetij (člena 5(4) in 5(5)) • Kontrola obstaja, če prvo podjetje neposredno ali posredno izpolnjuje vsaj enega od navedenih kriterijev • Ima v lasti več kot ½ kapitala ali premoženja • Lahko uresničuje več kot ½ glasovalnih pravic • Lahko imenuje več kot ½ članov nadzornega odbora, administrativnega odbora ipd. • Ima pravico upravljati posle podjetja

  32. Udeleženo podjetje (UP) - a • Hčerinska podjetja UP - b • Starševska podjetja UP - c • Sestrska podjetja UP - d • Tista P, v katerih ima dvoje ali več teh podjetij skupaj prej navedene pravice – e • Plus podjetja, nad katerimi imajo UP s koncentracijo skupaj tovrstne pravice

  33. Intratransakcije • Intertransakcije

  34. PRIMERI • Na predavanjih…..

  35. Temeljno pravilo (21. člen Uredbe) v skladu z načelom subsidiarnosti Pomemben akt: Obvestilo o napotitvi zadev o koncentracijah (C 56/05) Odstopanja od temeljnega pravila že v predpriglasitveni fazi kot tudi kasneje v fazi priglasitve (izpolnjevanje predpisanih pogojev v Uredbi) Splošna načela, ki se pri delegaciji pristojnosti uporabljajo, so: Načelo najbolj primernega organa Načelo one-stop shop Pravna varnost NAPOTITVE PRISTOJNOSTI

  36. Napotitev v predpriglasitveni fazi – člen 4 • Sprožijo le podjetja udeležena v koncentraciji • Zahteva mora biti podana pred priglasitvijo K • Koncentracije z DEU • K ima pomemben učinek na konkurenco na zadevnem trgu • Zadevni trg se nahaja znotraj DČ in ima vse značilnosti samostojnega trga • DČ mora izraziti svoje strinjanje • Komisija sprejme odločitev o napotitvi primera • Koncentracije, ki nimajo DEU • Morala bi se presojati (priglasiti) v najmanj treh DČ – pogoj! • Podjetja podajo predlog, naj odloča Komisija • Komisija obvesti vse DČ • Če zgolj 1 DČ, ki je pristojna obravnavati K, izreče nestrinjanje, se zadeva ne more odstopiti Komisiji • Če nobena ne izrazi nestrinjanja – domneva: koncentracija ima dimenzije EU – opcijski tri plus sistem, združen s pravico veta DČ

  37. Napotitev v priglasitveni fazi • Nemška klavzula (člen 9): • K ima DEU • Ko K interesi v DČ ne morejo biti ustrezno varovani / ko K znatno ne omejuje K na skupnem trgu ali ko ukrepi za preprečitev škodljivih učinkov ne morejo rešiti problema na domačem trgu • V določenih primerih Komisija mora delegirati pristojnost nacionalnemu KO • Primer: Varta/ Bosh, The Spices Case • Nizozemska klavzula (člen 22): • K nima DEU, ima pa vpliv na trgovino med DČ ter grozi, da bo znatno vplivala na konkurenco na območju DČ ali več DČ, ki podajo tako zahtevo • Ni domneve o DEU • Varstvo legitimnih interesov (člen 21) • Ne gre za delegacijo pristojnosti – gre le za dopustitev intervencije posamezne DČ • Gre za javno varnost, pluralnost medijev... • Primer Newspaper Publishing • Člen 346 PDEU • Varstvo varnosti v zvezi s proizvodnjo ali trgovino orožja, municije in drugega vojnega materiala

More Related