1 / 14

Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev

Vloga učenčeve učne motivacije in učnega okolja v doseganju kakovostnega znanja matematike in naravoslovja. Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev dr. Alenka Gril (Pedagoški inštitut) Organizator: Pedagoški inštitut 7. junij 2011.

meara
Download Presentation

Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Vloga učenčeve učne motivacije in učnega okolja v doseganju kakovostnega znanja matematike in naravoslovja Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev dr. Alenka Gril (Pedagoški inštitut) Organizator: Pedagoški inštitut 7. junij 2011 Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

  2. Problem • Trendi v znanjumatematike in naravoslovjain odnosu do znanja v TIMSS 1995 – 2007 • Dejavniki, ki se povezujejo z učenjem in znanjem: • Učna motivacija • zaznana samo-učinkovitost pri predmetu / samozaupanje v kompetence • interes / zanimanje za predmet • vrednost nalog / zaznana uporabnost znanja • Spodbudno učno okolje doma • izobrazba staršev • dostopnost učnih virov (knjige, računalnik, internet) • materialni pogoji (prostor, pisalna miza) • prosti čas namenjen učenju, razvoju znanj in spretnosti (dostopnost izven-šolskih dejavnosti) • skladnost maternega jezika z jezikom pouka • Pouk • kurikul, predmetni učni načrti, obseg pouka • oblike in metode dela (klasični in aktivni pouk) • preverjanje in ocenjevanje znanja

  3. Dosežki v TIMSS 1995 - 2007

  4. Samozaupanje v lastne kompetence za matematiko in naravoslovje 1995 - 2007

  5. Zanimanje za matematiko in naravoslovje 1995 - 2007

  6. Zaznana uporabnost matematike in naravoslovnih predmetov 1995 - 2007

  7. 4. razred 8. razred Napovedni model dosežkov pri matematiki

  8. 4. razred 8. razred Napovedni model dosežkov pri naravoslovju

  9. Zaključki - motivacija • Učinki kurikularne prenove OŠ za matematično in naravoslovno pismenost: • ugodna za znanje naravoslovja, manj ugodna za matematiko (trend pozitiven); • negativni trendi v učni motivaciji, ki je pomemben napovednik znanja matematike in naravoslovja; • upada zlasti zaznana samo-učinkovitost za učenje in obvladovanje problemov na področju matematike in naravoslovja, • manj zanimanja za matematiko in naravoslovje, • manj ugodno vrednotenje naravoslovja.

  10. Zaključki - družinsko ozadje • Spodbudno učno okolje doma – dostopnost učnih virov, ugodni materialni pogoji, izobraženost staršev – je močan napovednik matematične in naravoslovne pismenosti. • Skladnost maternega jezika z jezikom pouka šibko, a pozitivno napoveduje boljšo matematično in naravoslovno pismenost. • Jezikovna pismenost je predpogoj za druge pismenosti. • SES pomemben dejavnik individualnih razlik v znanju učencev, ki ga šola ne korigira.

  11. Zaključki - pouk • Delež aktivnosti učencev pri pouku matematike in naravoslovja v 9-letki raste; pogostejši je klasični pouk. • Aktivni pouk se negativno povezuje z znanjem. • Bolj učinkovito je klasično poučevanje. • Pogostejše preverjanje znanja pri matematiki in naravoslovju ima neugodne učinke na znanje. • Obseg pouka v osnovni šoli je v Sloveniji nižji od mednarodnega povprečja – 5 ur pouka manj na teden. • Obseg pouka matematike in naravoslovja je manjši (a deleži podobni).

  12. Obseg pouka na teden 2007

  13. Obseg pouka matematike in naravoslovja na teden 2003 – 2007

  14. Odprta vprašanja – v premislek • Kako naj šola zagotavlja kakovostno izobrazbo otrokom, ki prihajajo iz učno manj spodbudnega domačega okolja? • Kako krepiti obvladovanje slovenskega jezika, ki se kot orodje mišljenja kaže kot nepremostljiv dejavnik kakovostnega izobraževanja tudi na drugih predmetnih področjih? • Kako strukturirati pouk, ki bi krepil motivacijo učencev za usvajanje kakovostnega znanja?

More Related