1 / 18

Kakovost v družinski medicini

Kakovost v družinski medicini. Marija Petek Šter Ljubljana, 15.1. 2009. Vsebina. KAKOVOST V ZDRAVSTVU LASTNOSTI KAKOVOSTNE OSKRBE? ZAKAJ UGOTAVLJAMO KAKOVOST? KAKO OCENJUJEMO KAKOVOST? SMERNICE PRI VSAKDANJEM DELU. Kakovost v zdravstvu.

libba
Download Presentation

Kakovost v družinski medicini

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Kakovost v družinski medicini Marija Petek Šter Ljubljana, 15.1. 2009

  2. Vsebina • KAKOVOST V ZDRAVSTVU • LASTNOSTI KAKOVOSTNE OSKRBE? • ZAKAJ UGOTAVLJAMO KAKOVOST? • KAKO OCENJUJEMO KAKOVOST? • SMERNICE PRI VSAKDANJEM DELU

  3. Kakovost v zdravstvu • Kakovostna zdravstvena oskrba je pravica vsakega bolnika. • Hkrati je dolžnost izvajalcev zdravstvene oskrbe, da zagotovijo kakovostno oskrbo

  4. Kakovost v zdravstvu • Kakovost je uporaba učinkovitih postopkov zdravstvene oskrbe (pričakovana korist je presega pričakovano škodljivost) pri pravih bolnikih v danih razmerah na učinkovit način • Je skladnost s pričakovanji: bolnika, plačnika, dražave, zavoda, sodelavcev, stanu, lastno predstavo o kakovosti • Je skladnost s: predpisi, smernicami ( standardi), dogovorom, navado, dobro prakso, zgledom...

  5. Zaželena kakovost • Lasten izid ( naravni potek bolezni) • Najboljši možen izid ( dosegljiva korist) - najboljša možna tehnologija, znanje in sredstva • Izid oskrbe ( dosežena korist)=najboljši možen izid – lasten izid • Dodana korist= Lasten izid – trenutno dosežen izid • Nedosežena dosegljiva korist = dosežen izidom konkretne osebe - najboljšim možnim izidom • ZAŽELENA KAKOVOST JE NEKJE MED MED TRENUTNO ZDRAVSTVENO OSKRBO IN NAJBOLJŠO MOŽNO ZDRAVSTVENO OSKRBO

  6. Lastnosti kakovostne oskrbe • Visoka strokovnost (temelječa na znanstvenih dokazih, uporaba priporočil) • Učinkovita izraba razpoložljivih virov • Dostopnost, dosegljivost, privoščljivost, pravičnost • Najmanjše možno tveganje za bolnika • Izpolnjevanje potreb bolnikov in družbe

  7. Cilj na podorčju kakovosti • Cilj na področju kakovosti je, da bi vsi izvajalci nudili enako kakovostne storitve – kar pomeni, da bi vsi bolniki dobili enako kakovostno storitev • Odstopanje – nesprejemljiva razlika v nudenih storitvah • Odstopanje je lahko posledica: • Pretirane rabe • Premajhne rabe • Neustrezne rabe zdravstvene oskrbe

  8. Kako zmanjšati razlike med izvajalci in izboljšati kakovost? • Modeli, ki se ukvarjajo z reševanjem problema kakovosti, izhajajo iz Demingove štiristopenjske zasnove: načrtuj, stori, preveri in ukrepaj • Izbira področja • Izbira ciljev (določimo kazalce, merila in standard kakovosti) • Načrtovanje sprememb • Vpeljava sprememb • Spremljanje sprememb

  9. Izbira področja • izberemo področje, kjer smo odkrili težave pri oskrbi, ki prispevajo k slabšim izidom • Odstopanja od pričakovane ravni oskrbe so lahko posledica enega samega dejavnika (npr. posameznikovega sloga dela), pogosteje pa so rezultat večjega števila različnih dejavnikov in v tem primeru je potrebno k reševanju problema pristopiti bolj sistematično.

  10. Izbira ciljev • Kazalci kakovosti - izberemo tiste dele postopkov ali izidov oskrbe, za katere na osnovi raziskav ali na osnovi soglasja sklepamo, da odražajo kakovost opazovanega področja našega dela ( npr. vodenje registra kronične bolezni) • Merila kakovosti -je opredeljeno zaželeno (nezaželeno) stanje kazalca kakovosti zdravstvene oskrbe. Merila najlaže najdemo v objavljenih priporočilih ( delež zdravnikov, ki vodi register ) • Standard kakovosti – pričakovana raven doseganja meril ( npr. 80 % zdravnikov vodi register)

  11. Merjenje kakovosti • Kakovost ocenjujemo (merimo) tako, da primerjamo skladnost opravljenega dela s standardi • Npr. standard: 80% zdravnikov vodi register hipertonikov • Trenutno vodi register hiperonikov 50% zdravnikov

  12. Načrtovanje sprememb • odkrivanje možnih področij sprememb v oskrbi, • odkrivanje ovir za vpeljavo sprememb (na strani izvajalcev, pogojev dela, organizacije dela), • izbira posega (izobraževanje za pridobivanje novega znanja, preoblikovanje starih in preživetih konceptov oskrbe, uporaba različnih spodbud za izboljšanje kakovosti).

  13. Vpeljava spremeb • Za izboljšanje kakovosti je nujna vpeljava sprememb, ni pa nujno, da bodo spremembe privedle do izboljšanja kakovosti; brez ocenjevanja kakovosti in vpeljevanja sprememb pa ni mogoče pričakovati izboljšanja kakovosti. • Vsak poizkus izboljševanja kakovosti je projekt, ki se v praksi oceni sam in ne prinese vedno želenih rezultatov

  14. Spremljanje sprememb • Vsako spremembo je potrebno po določenem času ponovno oceniti in na osnovi istih kazalcev z istimi merili in primerjati rezultate s prejšnjimi in dogovorjenimi smernicami • Spremljanje sprememb zagotavlja dodatno spodbudo za vzdrževanje sprememb, odsotnost preverjanja učinka sprememb pa učinek sprememb hitro izniči.

  15. Namen smernic (priporočil) • Oblikovati z dokazi podprta priporočila in jih približati uporabnikom • Olajšati in narediti odločitev bolj objektivno (poenotenje) • Standard za oceno strokovnosti dela • Razmejitve dela med nivoji (družinski zdravnik-specilaist) • Izobraževanje bolnikov in strokovnajkov o načelih dobre prakse • Povečanje stroškovne učinkovitosti • Orodje za izvajanje zunanje kontrole

  16. Zakaj uporabljati smernice (priporočila) • Zmanjšanje razlik pri delu • Zmanjšanje negotovosti pri odločanju • Olajšan prenos novega znanja • Zagotovljena uporaba najboljšega razpoložljivega znanja • Vir kazalcev, meril in smernic • Predstavljajo želeno raven kakovosti

  17. Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi smernic • So odraz mnenja strokovnjakov in ne odraz z dokazi podprte medicine • So odraz povprečja in ne dobre prakse • Omejujejo individualen pristop • Smernice (mednarodne, nacionalne) niso ustrezne za okolje, kjer naj bi jih uporabljali • Smernice, oblikovane na sekundarnem nivoju niso uporabne za primarni nivo • Zloraba smernic v politične namene (določenim strokovnjakom dajejo veliko moč) • Zastarelost smernic ovirajo uvajanje novih pristopov k zdravljenju

  18. Zaključek • Ocenjevanje kakovosti lastnega dela je pomemben element našega vsakdanjega dela • naša dolžnost, • pravica bolnika • Področja, kjer imamo težave pri oskrbi, predstavljajo spodbudo k spremembam na bolje • učenje na poti k boljšim izidom • Vsako izboljšanje zahteva spremembo, ni pa nujno, da bo vsaka sprememba privedla do izboljšanja

More Related