9-2. PREDAVANJE: MULTIKULTURALIZEM INKLUZIVNA PEDAGOGIKA

1. 9-2. PREDAVANJE:MULTIKULTURALIZEM INKLUZIVNA PEDAGOGIKA

2. 9-2. MULTIKULTURALIZEM

3. 9-2. Multikulturalizem Temeljno vprašanje Kako upoštevati multikulturalizem pri vsakodnevnem delu učitelja?

4. 9-2. Multikulturalizem Oprelitev pojma • označuje neko konkretno družbeno stvarnost, ko se več etničnih skupnosti nahaja v isti državi (za kar se uporablja tudi pojem multikulturalnost) • označuje posebne odnose med različnimi etničnimi skupnostmi, ki se nahajajo v isti državi (za kar se uporabljajo tudi pojmi kulturni pluralizem, interkulturalizem in transkulturalizem) • pomeni politični program oz. gibanje za spremembo obstoječih odnosov ali kot princip uradne politike do priseljencev

5. 9-2. Multikulturalizem Osnovne smeri • Konzervativni multikulturalizem ali monokulturalizem - je trud za asimilacijo slehernega, ki se zmore prilagoditi standardom belega, srednjega razreda • Liberalni multikulturalizem - izpostavlja, da si posamezniki iz različnih rasnih, razrednih in spolnih skupin delijo naravno enakost in skupno človečnost. • Pluralistični multikulturalizem - v nasprotju z liberalnim se osredotoča na razlike in ne na enakosti. V pluralističnem multikulturalizmu postane kulturna raznolikost posebej cenjena in zagovorniki te smeri si prizadevajo, da bi razlike postale eksotične in fetišizirane.

6. 9-2. Multikulturalizem Osnovne smeri • Levo esencialni multikulturalizem izhaja iz pojmovanja kulturne razlike kot esence, kot oblike pomena, ki je osvobojena družbenih in zgodovinskih okvirov. • Kritični multikulturalizem izhaja iz kritične teorije, katere temeljno vprašanje je, kako se institucionalno razvijejo dominacija in načini oblikovanja človeških odnosov, npr. na delovnem mestu, v šolah in vsakodnevnem življenju.

7. 9-2. Multikulturalizem Multikulturnost kot didaktično načelo Didaktično načelo multikulturnosti usmerja načrtovanje, izvedbo in evalvacijo vzgojno-izobraževalnega dela tako, da podpira spremembo obstoječih hierarhičnih odnosov med dominatno etično/ kulturno večino in podrejenimi manjšinskimi etičnimi/kulturnimi skupinami v sistemu izobraževanja ter tako prispeva k enakosti dejanskih izobraževalnih možnosti, ohranjanju različnih identitet in k razvoju solidarnega odnosa do etičnih in kulturnih manjšin.

8. 9-2. Multikulturalizem Izzivi multikulturnega izobraževanja - de-konstrukcija in re-konstrukcija pojmovanja kulture, od statičnega k dinamičnemu konceptu • premagati razmišljanje, ki odraža neenakost, izločenost in nasprotujoče si vrednote • neenake posameznike integrirati v razmišljanje, ki vključuje, sprejema in ceni različnost

9. 9-2. Multikulturalizem Izzivi multikulturnega izobraževanja • ceniti toliko osebnih identitet, kot je le možno, namesto povečevanja možnosti za enakost • razlikovati med etnocentričnim kurikulumov in interkulturnim kurikulumom

10. 9-2. Multikulturalizem Modeli multikulturnega izobraževanja • Poučevanje kulturno drugačnih - model, ki izhaja iz pojmovanja, da so tisti, ki se v kulturnem smislu razlikujejo od večine, v ekonomskem in družbenem smislu na slabšem. • Komunikacijski pristop - eden najbolj razširjenih in večkrat imenovan tudi interkulturni pristop. Ker izhaja iz prepričanja, da si je treba prizadevati za dobro komunikacijo med različnimi kulturami, • Študije posameznih skupin oz. etnične študije - model se osredotoča na kulture posameznih marginaliziranih skupin in se v šolski praksi odraža v oblikovanju posameznih učnih predmetov, kot npr. afro-ameriška zgodovina, ženske študije, panafriške študije ipd.

11. 9-2. Multikulturalizem Modeli multikulturnega izobraževanja • Inkluzivno multikulturno izobraževanje - njegovi cilji so promoviranje zlasti vrednosti in moči kulturne raznolikost ter človekovih pravic in spoštovanja tistih, ki so drugačni od nas • Multikulturno in socialno rekonstrukcionistično izobraževanje - model, ki pomeni najbolj celosten in aktivističen pristop k multikulturnemu izobraževanju v ZDA. Pristop terja ponovno oblikovanje celotnih izobraževalnih programov, in sicer v smislu večjega odražanja skrbi za različne kulturne skupine

12. 9-2. Multikulturalizem Organizacijski in didaktični elementi multikulturnega izobraževanja • vključevanje interkulturne dimenzije izobraževanja v koncept izobrazbe • aktivnosti v borbi proti diskriminatornim praksam na različnih ravneh • organiziranje čim bolj kakovostne in sistematične pomoči pri učenju jezika okolja • omogočanje učenje kulturno specifičnih vsebin in učenje maternega jezika

13. 9-2. Multikulturalizem Organizacijski in didaktični elementi multikulturnega izobraževanja • prilagajanje pouka kulturnim posebnostim • iskanje ravnovesja med diferenciranimi in enotnimi učno-organizacijskimi oblikami • vključevanje staršev in lokalne (etnične) skupnosti v šolo • spodbujanje uporabo demokratičnega in družbenokritičnega diskurza ter zavračanje nedemokratične, rasistične, nacionalistične, seksistične jezikovne prakse

14. 9-2. Multikulturalizem Značilnosti multikulturnih šol • Močni, vplivni vodje - ravnatelji in predstojniki vodijo jasno prepoznavno in vplivno multikulturno strategijo, ki velja za celotno šolo • Učinkovito poučevanje in učenje - učne ure so načrtovane in izpeljane čim bolj učinkovito, z zagotovljeno pomočjo dvojezičnim učencem. • Visoka pričakovanja - od vsakega učenca se pričakuje čim večjo uresničitev njegovih potencialov, pri čemer ga spodbujajo tako učitelji kot starši

15. 9-2. Multikulturalizem Značilnosti multikulturnih šol • Etos spoštovanja - z jasnim stališčem do rasizma in nasilja • Vključenost staršev - starše in širšo skupnost se pozitivno spodbuja za polnopravno vključenost v življenje in razvoj šol • Učeče se šole - šole, ki so usmerjene navzven (angl. outward looking), odprte za nove ideje, sposobne konstantnih prilagoditev svojim spreminjajočim se etničnim kompozicijam ter potrebam lokalne skupnosti

16. 9-2. Multikulturalizem Kompetence učiteljev za multikulturnost • empatija • distanciranje • tolerantnost do dvomljivosti • samozavedanje in predstavitev identitete • čustvena odprtost • biti izpostavljen v ospredju in znati dati prednost drugim in biti v ozadju • večperspektivnost • osredinjenost na probleme • jezikovne kompetence

17. 9-2. Inkluzivna pedagogika

18. 9-2. Inkluzivna pedagogika Temeljno vprašanje Kako uspešno vključiti otroke s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalni proces?

19. 9-2. Inkluzivna pedagogika Definicije pojma inkluzije

20. 9-2. Inkluzivna pedagogika Opredelitev pojma inkluzija Inkluzija je proces usmerjanja in odzivanja na raznolikosti potreb vseh učencev prek povečevanja participacije v učenje, kulturo in skupnost ter prek zmanjševanja izključevanja znotraj izobraževalnega sistema, pa tudi prek popolnega izpada iz tega sistema.

21. 9-2. Inkluzivna pedagogika Oprelitev pojma izobraževalna inkluzija Izobraževalna inkluzija se ukvarja z enakostjo (izobraževalnih) možnosti vseh učencev, ne glede na njihovo starost, spol, etničnost, versko pripadnost, skrbstveni položaj, invalidnost, spolno usmerjenost in nadarjenost, pa tudi ne glede na socialno ali ekonomsko ozadje.

22. 9-2. Inkluzivna pedagogika Ciljne skupine inkluzije • dekleta in fantje / moški in ženske • temnopolte in manjšinske etnične in verske skupine • prosilci za azil in beguncev • učenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami • sposobni in talentirani učenci • otroci, ki so pod skrbstvom lokalnih uradov • bolni otroci • mladi skrbniki (angl. carers) • otrok iz družin v stiski • učenci, ki so izpostavljeni oviranostim in izključitvi

23. 9-2. Inkluzivna pedagogika Paradigme raziskovanja posebnosti v VIZ

24. 9-2. Inkluzivna pedagogika Modeli inkluzije v šolah • popolna neseparatistična inkluzija (je čisti koncept, ki predstavlja različico človekovih pravic, kjer gre za prilagoditev celotni raznolikosti potreb učencev znotraj običajnih okolij, brez kakršne koli dodatne ali različne zakonodaje, kurikuluma, podpornega sistema, ločevanja razredov ali šol) • participacija na istem mestu (koncept, v katerem se sprejema dodatne ali povsem drugačne sisteme, če ti seveda podpirajo participacijo v ’mainstream’, torej v redne oblike šolanja)

25. 9-2. Inkluzivna pedagogika Modeli inkluzije v šolah • osredotočenost na individualne potrebe (tu je temeljno vprašanje, kako zadovoljiti individualne potrebe, ne pa, kje naj se to dogaja; v tem modelu naj bi bila participacija v rednih oblikah šolanja utemeljena na individualnih potrebah po socializaciji z drugimi učenci in po dostopnosti večjih možnosti za akademski napredek) • izbirna inkluzija (njena temeljna značilnost je prednost staršev in njihovih otrok za odločitev, kje se bo otrok šolal).

26. 9-2. Inkluzivna pedagogika Integrirano vs. Inkluzivno izobraževanje

27. 9-2. Inkluzivna pedagogika Diskurz odklona vs. Diskurz inkluzije

28. 9-2. Inkluzivna pedagogika Značilnosti dela učitelja v inkluzivnem izobraževanju • heterogene skupine glede sposobnosti • kooperativno učenje • vrstniško tutorstvo • treningi socialnih veščin • osredotočenost na naloge • kurikularna diferenciacija kot npr. prilagoditev, prireditev, vzporedno poučevanje in integrirano (angl. overlapping) poučevanje

29. 9-2. Inkluzivna pedagogika Značilnosti dela učitelja v inkluzivnem izobraževanju • ohranjanje na skupnosti temelječega poučevanj • posploševanje iz resničnega sveta, kadar simulirane razredne aktivnosti ne bi bile učinkovite • nadaljnje individualno poučevanje, ki bi lahko bilo razumljeno kot neprimerno v splošnih razrednih razmerah • možnosti oblikovanja prijateljstev • učencem, ki se soočajo z ovirami, dati možnost odločanja o stvareh, ki vplivajo na njihovo življenje