INTEGRIRANA PRIDELAVA v okviru trajnostne lokalne preskrbe

1. INTEGRIRANA PRIDELAVA v okviru trajnostne lokalne preskrbe dr. Milojka Fekonja 26. julij 2011, Jurovski Dol Urbane brazde

2. KAJ JE INTEGRIRANA PRIDELAVA? Integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdrava hrana.

3. Bistveni cilji integrirane pridelave so: • uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov, • prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi, • veterinarsko- farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem se doseže enak gospodarski učinek, • pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, • nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, • pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo), • gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili, • pred gnojenjem redno izvajanje analiz in s tem preprečevanje prehoda nitratov v podtalnico ter kopičenja nitratov rastlinah, • kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti, • pridelava zdravstveno neoporečne - varne in kakovostne hrane.

4. ZAKONODAJA IN DRUGI ZAVEZUJOČI DOKUMENTI Predpisi, ki urejajo integrirano pridelavo: • Pravilnik o integrirani pridelavi poljščin (Uradni list RS, št.110/2010), • Pravilnik o integrirani pridelavi zelenjave (Uradni list RS, št.110/2010), • Pravilnik o integrirani pridelavi sadja (Uradni list RS, št. 110/2010), • Pravilnik o integrirani pridelavi grozdja in vina (Uradni list RS, št. 110/2010), • TEHNOLOŠKA NAVODILA (poljščine, zelenjava, sadje, grozdje in vino).

5. NADZORNI SISTEM Organizacije za kontrolo nad pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil: 1. IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v MariboruNaslov: Pivola 8, 2311 HočeTel.:  02 613 08 31 (32)Faks: 02 613 08 33E-pošta:  ikc-info(at)uni-mb.siSplet: www.ikc-um.si 2. Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (Inštitut KON-CERT)Naslov: Vinarska ul. 14, 2000 MariborTel.: 02 228 49 52Faks: 02 251 94 82E-pošta: info(at)kon-cert.siInternet: www.kon-cert.si 3. Bureau Veritas d.o.o.Naslov: Linhartova 49a, 1000 LjubljanaTel.: 01 475 76 61Faks: 01 475 76 01E-pošta: info(at)si.bureauveritas.comInternet: www.bureauveritas.si

6. OZNAČEVANJE Kmetijske pridelke oziroma živila se lahko na kmetijskem trgu v Sloveniji označuje z enotno označbo “integrirani” vendar šele, ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano v skladu s pravilnikio integrirani pridelavi in tehnološkimi navodiliza integrirano pridelavo ter je zanj imenovana organizacija za kontrolo in certificiranjeizdala certifikat.

7. ANALIZA STANJA INTEGRIRANE PRIDELAVE V SLOVENIJI Število pridelovalcev in površine vključene v kontrolo posamezne vrste integrirane pridelave

8. PODPORE INTEGRIRANI PRIDELAVI Neposredna plačila: PRP 2007-2013 (KOP) (Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 - Uradni list RS, št. 19/07) za integrirano pridelavo  Podpore posameznim društvom oziroma združenjem, promocijskim in izobraževalnim programom (predstavitve na sejmih), za tisk zloženk ipd. V okviru ukrepov osi 1 iz PRP 2007-2013 lahko pridelovalci, ki so vključeni v integrirano pridelavo, sodelujejo še pri naslednjih ukrepih: - sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti,- podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane,- podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev.

9. Vključene površine – IP zelenjave • Najmanjša površina na kateri se prideluje zelenjava je 0,1 ha, • Pridelovalec pa mora imeti skupno vsaj 0,3 ha površine, kjer prideluje zelenjavo, • Pridelovalci, ki ne vlagajo zahtevkov za ukrepe KOP, se lahko vključijo tudi z manjšimi površinami, vendar morajo imeti v kontrolo vključene vse površine, kjer pridelujejo zelenjavo.

10. Oskrba tal • Vsi ukrepi morajo biti usmerjeni v ohranjanje rodovitnosti in strukture tal, • Zagotovitev raznolikega in uravnoteženega kolobarja, • Zagotavljane in pospeševanje vnosa organske snovi v tla za pozitivno bilanco humusa v tleh. • PREPOVED: • CELOLETNA NEPOKRITOST TAL, • Uporaba herbicidov v zaščitenih prostorih, • Kemično razkuževanje tal v zaščitenih prostorih, • Odprt sistem hidroponike v zaščitenih prostorih.

11. Gnojenje • Izvajanje analize tal v zaščitenih prostorih najmanj vsaki 2 leti, na prostem najmanj vsaka 4 leta z upoštevanjem dodajanja hranil! • Organsko gnojenje ima prednost pred uporabo lahko topnih mineralnih gnojil! • Analiza Nmin kot osnova za gnojenje z dušikom! • Delitev obrokov za gnojenje z dušikom pri potrebah nad 80 kg N/ha! • Vključevanje dotoka hranil iz organske substance (podor, rastlinski ostanki po spravilu pridelka) v bilanco hranil! • Največja skupna količina uporabljenega N iz lahkotopnih mineralnih gnojil je 170 kg N/ha!

12. Kolobar • Uravnotežen kolobar, • Preprečevanje izpiranja nitratov z vmesnimi posevki oz. dosevki, • Upoštevanje učinka predhodne kulture na bilanco hranilnih snovi, • Preprečevanje nevarnosti prenosa bolezni in škodljivcev, • Ohranjanje rodovitnosti tal. Izbira KULTIVARJEV: odpornih in z visoko notranjo in zunanjo kakovostjo = avtohtone in udomačene sorte!!!

13. Še nekaj posebnosti pri IP poljščin KOLOBAR: • V kolobar v 5 letih vključene vsaj 3 različne vrste enoletnih poljščin - izmenjava različnih družin rastlin! • Koruza se lahko na isto njivo seje dvakrat v treh letih, vendar nikoli dvakrat zapored, • Prava žita se v zaporedju pira-rž-oves-tritikala-ječmen-pšenica ali sam s seboj lahko sejejo vsako drugo leto, • Križnice si lahko sledijo vsako 3. leto (npr. oljna ogrščica, zelje, redkev …) • Poljščine, ki se same s seboj ne prenašajo, si lahko sledijo vsako 3. leto (oves, ogrščica, ajda, koleraba, grah, lucerna, črna detelja …) • Industrijska konoplja in vrtni mak – posebni pogoji MKGP.

14. Še nekaj posebnosti pri IP poljščin GNOJENJE: • Pokriti vsaj 25 % uporabljenega N z živinskimi gnojili ali kolobarjem z metuljnicami in/ali organskim gnojenjem in/ali žetvenimi ostanki in/ali prekrivnimi rastlinami in/ali podorom, • Na 10 % njiv obvezna analiza Nmin – pri koruzi pred osnovnim gnojenjem ali v prvih razvojnih fazah, pri žitih pred 1. dognojevanjem (razraščanje), • Uporaba rastlinskih testov za 2. in 3. dognojevanje žit na 10 % površin posejanih z žiti …

15. KONTROLA IP in pot do certifikata v IP • Prijava kontrolni organizaciji, • Kmetovanje v skladu s pravilnikom o Integrirani pridelavi… in Tehnološkimi navodili…, • Izvedba kontrole – redna letna kontrola in možna dodatna nenajavljena kontrola, • Na vsaj 5 % kmetijskih gospodarstev odvzem vzorcev za analizo ostankov FFS in nitratov v tleh ali pridelku!!! (naključni nenapovedani odvzemi vzorcev), • Certifikacija in izdaja certifikata.