1 / 50

Zdrava prehrana otrok v tretjem tisočletju

Zdrava prehrana otrok v tretjem tisočletju. Dr. Ester Lovšin Barle. Vsebina. Splošno Oblike priprave hrane Snovi, ki se dodajajo hrani (aditivi) Snovi, ki “pomotoma” zaidejo v hrano Prehranska piramida. OKUSI Grenko Slano Sladko Kislo Umami Receptorji za toploto

jubal
Download Presentation

Zdrava prehrana otrok v tretjem tisočletju

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Zdrava prehrana otrok v tretjem tisočletju Dr. Ester Lovšin Barle

  2. Vsebina • Splošno • Oblike priprave hrane • Snovi, ki se dodajajo hrani (aditivi) • Snovi, ki “pomotoma” zaidejo v hrano • Prehranska piramida

  3. OKUSI Grenko Slano Sladko Kislo Umami Receptorji za toploto Receptorji za hladno Receptorji za mastno Receptorji za suho VONJ Nirupa Chaudhari and Stephen D. Roper, JBC 190 No. 3, August 9, 2010. Pages 285–296.

  4. Za zmanjševanje pritiska trženja hrane in pijač otrokom (IVZ, 2010 ) • Leta 1987 je bilo v Sloveniji pretežkih ali celo predebelih nekaj več kot 15% deklet in fantov, leta 2007 pa že 28 % fantov in 24 % deklet. • Otrokom je treba zagotoviti tudi znanje in veščine za zdravo izbiro prehrane. http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=80&_6_PageIndex=0&_6_groupId=-2&_6_newsCategory=IVZ+kategorija&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0,%20dne%206.%209.%202010

  5. Debelost Kap Debelost podvoji nevarnost za kap Sladkorna bolezen Nevarnost večja pri večji telesni teži Rak Povečana nevarnost za raka kolona, dojk, maternice, požiralnika Visok pritisk, koronarne bolezni Nevarnost 3-4x večja pri predebelih ljudeh wellcometrust.ac.uk

  6. Vpliv dejavnikov na pojav rakavih obolenj Povzeto po: Prof. dr. Knasmuller, Medical University Vienna, Institute of Cancer Research

  7. Oblike priprave hrane • Pečenje na žaru • Cvrtje • Soljenje z nitrati in nitriti

  8. Pečenje na žaru • Heterociklični amini • Nastanejo iz amino kislin pri pripravi mesa na visokih temperaturah (nad 200°C) • Niso najbolj toksični, ampak najbolj razširjeni • Povzročajo mutacije DNK (po metabolni aktivaciji) • Pri živalih rakava obolenja (pred)želodca, jeter, debelega črevesja, mlečna žleza, trebušna slinavka (IARC 2A, 2B)

  9. Pečenje na žaru in cvrtje • Policiklični aromatični ogljikovodiki • Najdejo se v hrani, ki se peče na visokih temperaturah (npr. raženj, prekajene jedi) • Koncentracija v jetrih, ledvicah, maščobnem tkivu, pljučih • Povzročajo mutacije na DNK, lomljenje kromosomov • Povzročajo rakava obolenja na mestih, kjer pridejo v telo (IARC 1)

  10. Cvrtje • Akrilamid • Pojavlja se v ocvrti škrobni hrani (čips, pečen krompirček, pohanje), nad 120°C • Povzroča mutacije na DNK, lomljenje kormosomov • V živalskih poskusih tumorji na mnogih organih • Verjetno rakotvoren za človeka (IARC 2A) • WHO/FAO: povečane količine se najdejo v procesirani in doma pripravljeni hrani (http://www.who.int/foodsafety/chem/jecfa/summaries/summary_report_64_final.pdf)

  11. Soljenje z nitrati in nitriti • Nitrozamini • V hrani v razsolu in prekajeni hrani (nitriti) in zelenjavi (nitrati), pivo, ribe, siri • S hrano se vnese 0.5 µg/dan (pasivno kajenje še 0.6 µg/h) • Povzročajo mutacije na DNK • Rakotvorni (tudi preko placente) • rakotvorna doza podgana 1-2 µg/kg • Teratogeni

  12. Snovi, ki se dodajajo hrani (aditivi) • Barvila  (E 100-180) - izboljšanjeizgleda. Naravna barvila so pridobljena iz rdeče pese, bezga, ribeza, korenja… • Konzervansi  (E 200-297) preprečujejo na primer razvoj kvasovk, stabilizirajo rdeče mesno barvilo –mioglobin ali  izboljšajo vezanje vode v svežih mesnih izdelkih. V to skupino spada tudi kis.  • Antioksidansi (E 300 –321) preprečujejo porjavenje živila in žarkost maščob npr. askorbinska kislina ali vitamin C.  • Emulgatorji (E 322-495) preprečujejo ločevanje vodnega dela živila od maščobnega ter tako vplivajo na stabilnost živila.

  13. Snovi, ki se dodajajo hrani (aditivi) Sladila in alkoholni sladkorji (E 420-422 in E 927-967) - izboljšanje okusa. Saharin najdemo v brezalkoholnih pijačah, sorbitol pa v marmeladi. Ostali dodatki (do E 1450) so snovi, s katerimi se vpliva na izrazitejši okus in videz živila, npr. kalijev klorid E 508  kot nadomestek za sol. Za  lepši videz površine proizvoda uporablja živilska industrija čebelji vosek E 901. Ojačevalec okusa, natrijev glutamat E 621

  14. Aspartam • Umetno sladilo, 200x slajše od sladkorja • Dodaja se vsem živilom • Povzroča alergijske reakcije kože • Možni so nevrološki učinki (glavoboli, vrtoglavica) • Posebna opomba: fenilketonuria

  15. Aspartam • O uporabi se še vedno razpravlja • Če ga uživajo nosečnice, je povezano z prezgodnjim rojstvom (Halldorsson, 2010) • Pri miših se je pojavil rak na jetrih in pljučih (Soffritti, 2010) • EFSA Acceptable Daily Intake (ADI) za aspartam, 40 mg/kg(http://www.efsa.europa.eu/fr/efsajournal/doc/2089.pdf)

  16. Natrijev glutamat • Uporablja se pri mesnih izdelkih, omakah, juhah • Učinki pri človeku: zaspanost, halucinacije, motena zavest, glavobol, motnje dihanja, slabost, bruhanje. • V živalskih poskusih je povzročil malformacije in motnje v spolnem ciklusu • Zmanšuje število beta celic v treb. slinavki(februar, 2011: http://www.eurekalert.org/pub_releases/2011-02/uoth-sfa022511.php) • ADI 0-120 mg/kg (v VB prepovedan v hrani za dojenčke)

  17. Askorbinska kislina • L-ascorbic acid: 1-ascorbic acid, 3-Keto-Lgulofuranolactone, Vitamin C • Antioksidant (odstranjuje oksidativne radikale) • Stimulira resorbcijo železa v t.č. in ima pro-oksidativno vlogo (tvori hidroksilne radikale)

  18. Holekalciferol • Nutritivni aditiv, vitamin D2, HORMON • Dietetski proizvodi, jajčni izdelki, maščobe in olja, formule za dojenčke • ADI čez 400 IU za otroke in 1000 IU za odrasle se odsvetuje • 1 IU = 0.025µg = 0.000025 mg • Neželeni učinki: slabost, bruhanje, mišična slabost, glavobol, zaspanost, suha usta, zaprtje, bolečine v mišicah in kosteh. V velikih količinah nabiranje kalcija v mehkih tkivih, srčne aritmije

  19. Antocianini • Rdeče barvilo • Naravni antocianini v borovnicah varujejo pred nastankom raka na požiralniku pri podganah (Wang, 2009) • Prisotni tudi v rdečem vinu (Rivero-Perez, 2008) z antioksidacijskih učinkom (Francoski paradoks).

  20. Umetna barvila • FDA razmišlja o uvedbi opozoril za umetna barvila(29.marec 2011)(http://www.nytimes.com/2011/03/30/health/policy/30fda.html?_r=1&partner=rss&emc=rss ) • Povzročajo hiperaktivnost pri (določenih) otrocih(http://www.grist.org/article/2011-03-28-adhd-its-the-food-stupid) Učinki diete pri otrocih z ADHD(Pellser, 2011 http://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736%2810%2962227-1/abstract) • Sinergistične interakcije med aditivi in razvojno nevrotoksičnostjo, Brilliant Blue in L-glutamic acid, Quinoline Yellow in aspartam (Lau, 2006 http://toxsci.oxfordjournals.org/content/90/1/178.long) • Nekatera so že prepovedana Sunset yellow (E110,Carmoisine (E122) - želeji, Tartrazine (E102) - lizike, pijače, Ponceau 4R (E124), Quinoline yellow (E104), Allura red AC (E129)(http://news.bbc.co.uk/2/hi/7340426.stm, 2008)

  21. Ali so dodatki lahko škodljivi za zdravje? • Dodatki, ki se uporabljajo v živilski industriji se dodajajo živilom v minimalnih količinah, zato praviloma niso škodljivi, če ne pretiravamo s količino in pogostnostjo uživanja industrijskih izdelkov. Industrijske izdelke vedno kombinirajmo s svežimi živili. • Zmernost in različnost sta  najboljše jamstvo za naše dobro zdravje.  Ko nakupujemo,  vedno preberimo kaj vse proizvod vsebuje. • EFSA bo do leta 2020 pregledala ponovno vse aditive, ki so bili registrirani pred letom 2009.

  22. Snovi, ki “pomotoma” zaidejo v hrano • Kontaminanti • Toksini • Agrokemikalije (pesticidi) • PCB (hormonalne motnje, IARC 2A) • Dioxini (hormonalne motnje) • Kovine • Arzen (rak na sečniku, IARC 1) • Svinec (kognitivne motnje, IARC 2A) • Živo srebro (kognitivne motnje) • Kontaktni materijali

  23. Snovi, ki “pomotoma” zaidejo v hrano • Kontaminanti • Patulin (proizvaja ga plesen na jabolkih, rakotvoren) • DON (dioksinivalenol) (plesen na žitih, vpliva na imunski sistem, embriotoksičen) • Aflatoksin B1 (plesen na oreščkih, koruzi, najmočnejši karcinogen v naravi) • Botulizem (bakterija, ne sterilne konzerve, med, velika smrtnost)

  24. Agrokemikalije • 21 Jan 2011:cca 40 kmetovalcev v Franciji ima poklicne bolezni zaradi pesticidov • Yannick Chenet umrl zaradi levkemije, povezane z uporabo pesticidov http://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/wine/8274192/French-winegrowers-warned-over-pesticide-use.html • Kmetje imajo 2.5x večjo verjetnost da zbolijo za Parkinsonovo boleznijo • (Tanner et al., 2011, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21269927)

  25. Agrokemikalije (nadalj.) • Otroci izpostavljeni organofosformin pesticidom pred rosjtvom imajo signifikantno nižji inteligenčni indeks pri 7 letih kot neizpostavljeni so pokazale tri študije (April, 2011 http://www.reuters.com/article/2011/04/21/us-pesticides-babies-idUSTRE73K0VE20110421?feedType=RSS&feedName=healthNews&ca=rsstmb&WT.tsrc=Social+Media&WT.z_smid=twtr-reuters_health&WT.z_smid_dest=Twitter) • NIEHS: izpostavljanje visokim dozam pesticidov je povezano z zmanjšanjem funkcije možganov (November, 2011 http://www.niehs.nih.gov/news/newsletter/2011/november/science-pesticide/index.cfm#.TsxeMbofTxU.twitter )

  26. Kovine • Esencialne težke kovine: železo, cink, baker, krom, kobalt, mangan, vanadij, kositer • Esencialne lahke kovine: kalcij, magnezij, natrij, kalij

  27. Kovine • ElementPomanjkanjeDnevna doza(mg) • železomikrocitna anemija0,5 -5 • cink motnje v rasti, izguba las,slabo celjenje ran 0,4 -6 • bakermikrocitna anemija, slaba rast1 -2,5 • mangansterilnost, malformacije kosti 2 -5 • molibdenneznano pri ljudeh0,75 -0,25 • kobaltmakrocitna anemija< 0,005 • krom(III) neznano pri ljudeh otroci, 0,01-0,06 • nikel spremenjen metabol. Glukoze neznano • selen kardiomiopatije neznano

  28. Hrana povezana z visoko vsebnostjo kovin • Ribe • Gobe • Notranji organi • Zaprašena hrana

  29. Svinec • Nevro degenerativne motnje • Obstipacije, kolike • Anemija • Nalaganje v kosti • Rakotvoren IARC 2A (želodec, pljuča, možgani, ledvica) Otroci so še posebej občutljivi zaradi večje absorpcije svinca(http://www.mayoclinic.com/health/lead-poisoning/FL00068)

  30. Živo srebro • Elementaren: tekočina – majhna toksičnost, hlapi – velika toksičnost, • Tarčni organ ledvica (vodotopnost), izloči se v 60 dneh • Anorganske soli: Hg2Cl2 – velika toksičnost • Organske Hg snovi: metil Hg – močno toksičen, tarčni organ CŽS (lipofilnost), izloča se 1-18 let

  31. Ocena tveganja Ribe imajo veliko nenasičenih maščobnih kislin in beljakovin Toksični kontaminanti metil Hg Manj kardio vaskularnih bolezni Težave CŽS Boljši razvoj možganov EPA referenčna doza 0.1μg/kg/dan EPA predlaga tedensko cca 340g rib z nižjo vsebnostjo Hg, vključno s tuno in lososom.

  32. Snovi, ki “pomotoma” zaidejo v hrano • Kontaktni materiali • PFOA (perfluorooktanoična ksl.), PFTE (politetrafluoroetilen) (teflonske posode, pakiranje pokovk) • Bisfenol A (trda plastika) • Ftalati (mehka plastika)

  33. Bisfenol A • Motnje hormonalnega sistema – estrogensko delovanje • Vpliv na razvoj možganov in obnašanje (centri povezani z nagrado-dopaminski procesi) • BPA povezan z vedenjskimi motnjami pri dekletih (depresija, tesnoba, hiperaktivnost ipd.(Oktober 2011, http://www.reuters.com/article/2011/10/24/us-bpa-tied-behavior-idUSTRE79N0X220111024 ) • Povezan z debelostjo • Od februarja 2011 prepoved uporabe v stekleničkah za dojenčke v EU

  34. Ftalati DEHP • Visoke doze povzročajo feminizacijo moških plodov, motnje v razvoju m.spol. organov • Povezan z debelostjo • V živalskih poskusih rakotvoren (verjetno rakotvoren za človeka, EPA) • Dojenčki so izpostavljeni tudi preko materinega mleka • V EU prepovedan v igračah in produktih za otroke od 2007

  35. Endokrini disruptorji (ED) • Pregledni članek Alonso-Magdalena 2011: http://www.nature.com/nrendo/journal/vaop/ncurrent/abs/nrendo.2011.56.html?WT.mc_id=TWT_NatureRevEndo • Povečana količina ED v okolju ima vpliv na pojavnost metabolnih bolezni • Dioxini, pesticidi, bisphenol A povzročajo rezistenco za inzulin in spreminjajo funkcijo beta celic v trebušni slinavki pri živalih. • Lahko se akumulirajo v maščobnem tkivu in izločajo iz adipocitov • Po vezavi na celične receptorje ali druge tarče, lahko imitirajo ali zavrejo hormonalni odgovor • Delujejo estrogensko • Med nosečnostjo spremenijo endokrino vlogo trebušne slinavke pri plodovih.

  36. Prehranska piramida

  37. Prehranski krožnik

  38. Največji problem:procesirana hrana Ali jo znamo prepoznati? Ali jo otroci prepoznajo? Ali prinaša le prazne kalorije? maščobe sladkorji Ali ima “dodano vrednost”? vitamine minerale vlaknine

  39. Maščobe • Nasičene • Nenasičene • Trans maščobe (TM) so nenasičene maščobe s trans-izomero maščobnih kislin. • TM so naravnega izvora (meso, mlečni izdelki) ali umetno narejene.

  40. Maščobe • Količine TM v mesu in mlečnih izdelkih ne predstavljajo nevarnosti za zdravje pri zmernem zauživanju. • Nevarnost se pojavi pri zaužitju količin TM v hrani, ki vsebujejo delno hidrogenirana (sintetična) olja, ki so ustvarjen zaradi podaljšanja roka uporabe živil. • Olivno (nenasičeno) se ne more uporabljati v prehrambeni industriji pakirane hrane, ker bi se hrana hitro pokvarila.

  41. Količina maščob • Priporočeno • Dojenčki 1 leto(900kcal) do 40g • Dekleta 4-8 let (1200 kcal) do 45g • Fantje4-8 let (1400 kcal) do 55 g • Dekleta 9-13 let (1600 kcal) 62 g • Fantje 9-13 let (1800 kcal) 70 g (vir American Heart Association http://www.heart.org/HEARTORG/GettingHealthy/Dietary-Recommendations-for-Healthy-Children_UCM_303886_Article.jsp#.TsyvcVbYhtM ) • 65g na dan za odrasle(http://www.fda.gov/Food/GuidanceComplianceRegulatoryInformation/GuidanceDocuments/FoodLabelingNutrition/FoodLabelingGuide/ucm064928.htm ) • Krof vsebuje 11g • Pest oreščkov 21,6g • Banana čips 9,5g/obrok • Krompirjev čips 9,2g/obrok • Sezamove palčke 10,4g/obrok • Jogurt Ego sadni 1,1g/100g • Sladoled Lučka 10g/100g • 1 obrok (ounce) = cca 29g

  42. Sladkor -glukoza -fruktoza -saharoza Sladkorji v mleku in sadju Dodani sladkorji v hrani

  43. Sladkor • Sladkor: Grenka resnica • fruktozni koruzni sirup • Metabolizem škoduje organizmu • Ne daje občutka sitosti • Škoduje še nerojenemu otroku • Povzroča odvisnost Robert H. Lustig, MD, UCSF Professor of Pediatrics in the Division of Endocrinologyhttp://www.youtube.com/watch?v=dBnniua6-oM&feature=related

  44. Sladkor • Predlagane dnevne količine so odvisne od mnogih dejavnikov • Priporočeno na dan (vir American Heart Association) • 20g na dan za ženske • 36 g na dan za moške • Predšolski otroci: 12g/dan • Šolski otroci: ne več kot 20-32g/dan • 1žlička = 4g Žemlja 5g Skleda corn flakes 6,11g Sadni jogurt 19g Coca cola 40g na 350ml (+skodelica kave) Sprite 38g na 350 ml Twix 48g na 100g Knorr juha 8g/porcijo Sladoled lučka 20,8g (OH) na 100g

  45. Sol • Priporočeno • Manj kot 6g na dan odrasli http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=80&pi=3&_3_id=170&_3_PageIndex=44&_3_groupId=-2&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=80-3.0 • Otroci • 4-7 let min 1 g/dan • 7-10 let min 1,1 g/dan • 10-13 let min 1,3 g/dan ( • 100g kruha 1,54 g soli

  46. Beljakovine • Rdeče meso (ne belo) je povezano s povečanjem nevarnosti za razvoj raka na požiralniku, debelem črevesju, pljučih in trebušni slinavki: 29% povečanje za 100g rdečega mesa in 21% za 50g procesiranega mesa • Priporočeno je največ 300g rdečega mesa na teden in čim manj procesiranega mesa • Beljakovine rastlinskega izvora: stročnice, semenke, oreščki

  47. Beljakovine Vsebnost beljakovin v hrani: 1 skodelica mleka: 8g 90g zrezek: 21g 1 skodelica fižola: 16g 250g jogurt: 11g Vir CDC http://www.cdc.gov/nutrition/everyone/basics/protein.html

  48. Pravila • Ali ima dodano vrednost? • Hrana ni nagrada • Preden otrok lahko poje nezdrav obrok, naj poje sadje/zelenjavo • Naj bo v prehrani vsaj enak volumen zelenjave in sadja kot druge hrane skupaj • Pri nakupovanju preskočimo aleje z nezdravo hrano • Navadimo se piti vodo, nesladkane čaje, z vodo razredčene sadne sokove

  49. Jejmo zaradi zdravja! Hvala za pozornost Ester.Lovsin@gmail.com

More Related