MAKEDONIJA - SOSTOJBA

1. Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij” Skopje MAKEDONIJA - SOSTOJBA Tema:

2. OKRU@UVAWE • Makedonskoto op{testvo e razvieno vrz baza na pluralitet i razli~itost na vrednostite. • Tradiciite seu{te pretstavuvaat zna~ajni izvori na vrednosti. • Lokalnite, nacionalnite, etni~kite i religioznite faktori i vo idnina }e se manifestiraat kako va`ni sprotivnosti na globalizacijata.

3. Naselenie: • 2.022.547 `iteli od koi: • 1.015.377 ma{ki (50,20%) • 1.007.170 `enski (49,80%). • Blago namaluvawe na prirastot na naselenieto. • 1990 = 9,70 • 2002 = 4,80. • Namaluvawe na stapkata na prirast na decata. • 1989 = 34.608 `ivorodeni deca • 2002 = 27.761 `ivorodeni deca

4. Naselenieto na vozrast so 65 i pove}e godini • 1991 = 8,15% • 2002 = 10,57% • 2015 = 14% • Vkupno naselenie vo Republika Makedonija: • 11,70% - zemjodelsko • 88,30% - nezemjodelsko • 49,39% od naselenieto> 15 godini ima nepovolno obrazovno nivo. • 3,85% - bez obrazovanie • 10,77% - so nezavr{eno osnovno obrazovanie • 34,77% - so kompletirano osnovno obraz. • 40,09% - so steknato sredno obrazovanie • 3,24% - so vi{o • 7,28% - so visoko obrazovanie

5. Rabotna sila • Vkupna rabotna sila - 54,51% od rabotosposobnoto naselenie. • 22.00% - zemjodelski dejnosti • 34,00% - industriski dejnosti • 44,00% - uslu`ni dejnosti • 2005 = stepen na nevrabotenost - 38.8% od aktivnata populacija na vozrast od 15 - 64 godini • Crn Pazar / Siva ekonomija

6. Obrazovna struktura na vraboteni • 5.4% - bez ili so nekompletno osnovno obrazovanie • 20.9% -kompletirano osnovno obrazovanie • 11.1% - 3-godini sredno obrazovanie • 42.1% - 4-godini sredno obrazovanie • 5.6% - post-sredno obrazovanie • 15.0% - univerzitetsko obrazovanie • Obrazovna struktura na nevraboteni • 6.6% - bez ili so nekompletno osnovno obrazovanie • 31.5% - kompletirano osnovno obrazovanie • 14.4% - 3-godini sredno obrazovanie • 39.8%- 4-godini sredno obrazovanie • 2.0% - post-sredno obrazovanie • 5.8% - univerzitetsko obrazovanie

7. Najvisoka stapka na nevrabotenost imaat licata koi poseduvaat sredno ili ponisko obrazovanie (vkupno 46,1% vo 2004). • Najniska stapka na nevrabotenost imaat licata so zavr{eno visoko obrazovanie (vkupno 18,3% vo 2004). • Spored dol`inata na nevrabotenosta: • 44,60% od nevrabotenite so visoko obrazovanie ~ekaat za vrabotuvawe pove}e od 4 godini. • Ovoj period se zgolemuva za ostanatite obrazovni grupi i najgolem e kaj nevrabotenite so nepotpolno osnovno i bez obrazovanie.

8. Dolgoro~nata nevrabotenost pretstavuva seriozen problem za Republika Makedonija, {to od aspekt na zastaruvawe na kompetenciite t.e. namaluvaweto na rabotosposobnosta na naselenieto ima golemo zna~ewe. • Dolgoro~nata nevrabotenost ima svoj del vo vkupnata nevrabotenost od 80%, {to e mnogu nad prosekot na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa (55,3% vo 2002) i prosekot vo EU-15 (40,2%). • Nevrabotenosta najseriozno ja pogoduva Romskata populacija. Spored OECD 90% od niv se nevraboteni a spored UNDP istra`uvaweto od 2001 godina samo 2% od vkupniot broj na vraboteni poseduvaat obrazovanie povisoko od osnovno, dodeka 75% poseduvaat nekompletno osnovno obrazovanie.

9. Nevrabotenosta kaj mladite dostignuva 67,6% od vkupnata nevrabotenost vo 2004 godina. • Nevrabotenosta vo primarnata vozrasna grupa (25-54 godini) e zgolemen od 28,6% vo 1998 godina na 33,5% vo 2004 godina. • Vo grupata na vraboteni, licata na vozrast od 15-19 godini u~estvuvaat so 1,6%, dodeka vo grupata na nevraboteni istata vozrast u~estvuva so 5,4%. • Sli~na e sostojbata i so vozrasta od 20-24 godini. Ovaa vozrast vo grupata na vrabotenite u~estvuva so 5,8% dodeka vo grupata na nevrabotenite u~estvuva so 19,0%.

10. Vo Makedonija postojat 148727 delovni subjekti, od koi: • 132934 ili 89,38% se vo privatna sopstvenost, • 1911 ili 1,28% se vo me{ovita sopstvenost, • 1741 ili 1,17% se vo zadru`na sopstvenost • 437 ili 0,29% se dr`avni, i • 11704 ili 7,87% se vo op{testvena sopstvenost. • Forsiraweto na razvojot na malite i srednite pretprijatija, kako i zgolemuvawe na vrabotuvaweto preku pro{iruvawe na industriskiot i uslu`niot sektor te{ko se odviva zaradi zabaveniot ekonomski razvoj i namalenata finansiska mo} na naselenieto.

11. Privatniot sektor ponudi mali mo`nosti za vrabotuvawe i golem rizik i nesigurnost za vrabotenite vo nego. • Udelot na privatniot sektor vo vrabotuvaweto se zgolemuva od 41,6% vo 1999 godina na 56,7% vo 2004 godina. • Toj ne uspea da akumulira golem del od rabotnicite koi ja napu{tija javnata administracija, kako posledica na finansiskite aran`mani na SB i MMF. • Najgolem del od vrabotuvawata se ostvarija vo privatniot zemjodelski sektor (86,1% od vkupnoto vrabotuvawe). • Industriskiot sektor e seu{te dominantno pole za plasman na rabotnata sila • Sektorot na uslugite i servisnite dejnosti se u{te ne se dovolno izrazeni

12. DALI STE OPTIMISTI?

13. Cel na obrazovna politika: Dr`avata treba da: • Obezbedi mo`nosti za steknuvawe na soodvetno obrazovno nivo za sekogo i za site vozrasni grupi • Se osigura deka istite poseduvaat znaewa, ve{tini i stavovi koi se vo soglasnost so barawata na op{testvoto i pazarot na trudot.

14. Obrazovanieto mora da bide dostapno za sekoj koj `ivee na tloto na Republika Makedonija, bez ogled na negovata vozrast, pol, religiozna opredelba, etni~ka pripadnost, zdravstvena sostojba i socijalna i finansiska polo`ba. • Obrazovanieto i obukata mora da gi poseduvaat site uslovi za efikasnost i efektivnost za da bidat vo sostojba na site da im pru`at dovolno op{to i stru~no obrazovanie.

15. Cel na do`ivotnoto u~ewe: • Da go odr`i i za~uva pozitivniot i aktiven priod kon u~eweto na site vozrasti vo tekot na celiot `ivot.

16. PREDVIDUVAWA • Kako {to mladata vozrasna grupa se namaluva, zna~eweto i udelot na povozrasnoto naselenie vo razvojot na dr`avata }e raste.

17. Produktivnosta i efikasnosta }e raste vo na-znaewe baziranata rabota. • Sovremeniot trud }e ima potreba od znaewa i sposobnosti za adaptirawe i presretnuvawe na promenite. • Sovremeniot trud }e predizvika namaluvawe na rabotnata sila i }e ja promovira va`nosta na obrazovanieto i obukata vo site vozrasni grupi.

18. O^EKUVAWA • Kontinuirano steknuvawe na rabotni i gra|anski kompetencii, • Gradewe na sopstven identitet, • Kompetentno upravuvawe so sopstveniot `ivot, i • Spre~uvawe na ekskluzijata.

19. Zgolemuvawe na mo`nostite za obrazovna mobilnost na mladite i vozrasnite • Ostvaruvawe na dinami~na sorabotka me|u obrazovnite ustanovi i potrebite koi proizleguvaat od sferata na trudot i op{testveniot `ivot • Mobiliziraweto na onie populaciski grupi na koi poradi razli~ni pri~ini im zastarelo znaeweto, ne raspolagaat so soodvetni kompetencii ili ostanale obrazovno hendikepirani, kako na primer: nevrabotenite, nepismenite, i marginalnite grupi

20. KAKO? • namaluvawe na stapkata na nepismenost kaj vozrasnite, osobeno disparitetot me|u stapkite na nepismenost kaj ma`ite i `enite; • ekspanzija na bazi~noto obrazovanie kaj vozrasnite; • mo`nosti za steknuvawe na znaewe, ve{tini i vrednosti od strana na vozrasnite, koi se baraat za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot; • zgolemuvawe na mo`nostite za obrazoven izbor;

21. razvivawe na obrazovanie na vozrasni koe }e bide vo funkcija na op{testvenata kohezija; • razvivawe na mo`nosti za obrazovanie i obuka koi soodvetno odgovaraat na o~ekuvawata, aspiraciite i potrebite na razli~nite grupi od postojnata i potencijalnata rabotna sila; • obrazovanie i obuka na vozrasnite za dinami~nite promeni vo sferata na trudot i `ivotot.

22. AKTIVNOSTI: • razvoj na specijalizirani institucii koi }e ostvarat koordinacija na aktivnostite vo sferata na obrazovanieto na vozrasnite i }e go reguliraat pazarot na obrazovna pobaruva~ka i ponuda, • permanenten monitoring vrz rizi~nite grupi koi tendiraat da stanat dolgotrajno nevraboteni, • mobilnost na slu`bite za vrabotuvawe i sovetodavna dejnost, • uspe{na anticipacija na idnite obrazovni potrebi i rabotni mesta, • pogolemo naso~uvawe kon znaewata i ve{tinite koi se potrebni na pretprijatijata i lokalnata ekonomija,

23. aplikacija na kombinirani merki na obuka i rabotno iskustvo ("sendvi~ metod"), • razvien informaciski sistem za pazarot na trudot i mo`nostite koi gi nudi, • davawe predimstvo na sposobnostite a ne na sertifikatot, • aktiven odnos na socijalnite partneri (dr`avata, sindikatite i pretprijatijata), • razvoj na po{irokite institucii i pomo{nite strukturi (celodnevna i part- time rabota, samovrabotuvawe, obrazovanie i obuka, povrzuvawe na semejstvoto i rabotata), • afirmirawe na konceptot na tranzicionalen pazar na trudot, so kratkotrajni rabotni mesta koi pomagaat da se odr`uva ili povrati rabotosposobnosta, i • navremenost na akcijata.

24. Slobodata na mladite lu|e da pravat izbor na razli~ni stilovi na `iveewe bez sposobnosti dobieni vo obrazovanieto i kulturata, mo`e da predizvika problemi vo upravuvaweto so `ivotite i da odvede do ekskluzija. • Razvojot na obrazovanieto na vozrasni }e pridonese za sozdavawe na zna~ajni mo`nosti za inkluzija, participacija i vlijanie.