Momentalna sostojba vo metalnata industrija vo Makedonija

1. Momentalna sostojba vo metalnata industrijavo Makedonija 21-23.04.2008, Sofija

2. Period na tranzicija vo metalnataindustrija • Metalnata industrija vo Makedonija gi pomina najte{kite premre`ija na tranziciskiot period koj tra{e premnogu dolgo i zede najmnogu `rtvi tokmu vo ovoj sektor. • Vo Makedonija, za razlika od nekoi drugi delovi na porane{na Jugoslavija, metalnata industrija ne be{e vode~ka, no sepak na po~etokot na tranzicijata vrabotuva{e preku 70.000 rabotnici (pribli`no 12-13% od vkupniot broj vraboteni). • Postoeja nekolku makedonski golemi sistemi, koi vrabotuvaa pove}e iljadi rabotnici, a ima{e i delovi od golemi jugoslovenski sistemi, koi vo Makedonija bea golemi rabotodava~i, isto taka so pove}e iljadi vraboteni.

3. Kako i kaj drugite zemji, taka i Makedonija ja pomina fazata na tranzicija na op{testveniot i na ekonomskiot sistem na ureduvawe i toa so dezorganizirawe, prestruktuirawe i razbivawe na postojnite industriski kapaciteti i toa tokmu vo `elezarnicata i metalskite korporacii, odnosno vo metalnata industrija.

4. Prestruktuiraweto najprvo zna~e{e razbivawe i podelba vo pove}e mali firmi, a potoa nivna proda`ba, odnosno privatizacija. • Se sprovede vo dve golemi fazi, i toa pod kontrola na ekspertite na MMF i Svetska Banka (povrzani so specijalni kreditni aran`mani i zadol`uvawe na zemjata zaradi razre{uvawe na prestruktuiraweto): vo 1995/1997 i vo 2001/2003 godina.

5. Vkupen rezultat, odnosno posledica na ovie dve fazi na prestruktuirawe e: • zavr{ena privatizacija vo metalnata industrija vo Makedonija i • izgubeni 50.000 rabotni mesta.

6. Za ilustracija na procesot mo`eme da go zememe dvi`eweto na brojot na vraboteni vo nekolku kriti~ni godini od tranzicijata.

7. 2. Momentalnata sostojba vo metalnata industrija • privatizacijata e celosno zavr{ena; • opstanaa i denes funkcioniraat firmite koi uspeaja da go zadr`at proizvodstvoto i da najdat pazar za svoite proizvodi; • najte{kiot period na neredovno pla}awe na platite, nemawe raboten anga`man i neizvesnosta za vrabotenite e pominat; • firmite se soo~uvaat so ostra konkurencija, osobeno od dale~niot istok; • ne postoi nacionalna strategija ili izrazen dr`aven interes za napredokot na ovoj sektor, i pokraj doka`anite i postoe~ki potencijali, a osobeno vo momentov na odli~na kowuktura na pazarot; • postoi srame`liv interes na multinacionalniot kapital za greenfild investicii (Johnson Controls).

8. Vrabotenosta vo metalskite dejnosti vo momentov se dvi`i okolu 23.000, {to pretstavuva okolu 6% od vkupniot broj vraboteni od dr`avata. • Spored toa, vkupniot procent na sindikalna organiziranost iznesuva okolu 60%, no vo firmite kade rabotnicite se organizirani procentot na organiziranost se dvi`i 85-99%.

9. Dvi`eweto na prose~nata bruto plata (vo evra) e dadeno vo slednata tabela:

10. 3. KOLEKTIVNO DOGOVARAWE VO METALNATA INDUSTRIJA • Zakonot predviduva kolektivno dogovarawe na 3 nivoa: - op{t kolektiven dogovor za stopanstvo (privaten sektor); • granski kolektiven dogovor (na nivo na sektor/ dejnost) i • poedine~en kolektiven dogovor na nivo na rabotodavec.

11. Vo momentov postoi Op{t kolektiven dogovor za stopanstvo potpi{an so Organizacijata na rabotodava~i, koj treba da se obnovi vo juni ovaa godina. • Granski kolektivni dogovori voop{to ne se sklu~eni, poradi toa {to rabotodava~ite ne se organizraat na nivo na granka/sektor. • Poedine~nite kolektivni dogovori se sklu~uvaat na nivo na rabotodava~ i toa e proces koj najmnogu ne okupira vo ovoj period.

12. 4. SIER I KOLEKTIVNO DOGOVARAWE • SIER e eden od pouspe{nite sindikati, bidej}i do sega ima sklu~eno kolektivni dogovori so okolu 60% od rabotodava~ite. • Mo`e da se ka`e deka SIER e vode~ki industriski sindikat i nositel na socijalniot dijalog vo privatniot sektor. • Vo Makedonija, socijalniot dijalog se ostvaruva direktno, na relacija sindikat - rabotodava~, bidej}i kaj nas ne se primenuva nikakov drug oblik na soodlu~uvawe.

13. 5. PRAVA NA RABOTNICITE • Pravata na rabotnicite, op{to zemeno, se vo konstanten proces na namaluvawe i degradirawe od po~etokot na procesot na tranzicijata. • Duri ni otpo~natiot proces na harmonizacija na zakonodavstvoto so evropskite direktivi i preporaki ne pridonesuva su{tinski za podobruvawe na sostojbata. • Sindikatite ne bea dovolno silen faktor da se sprotivstavat na izbraniot model na liberalna ekonomija i povladuvawe na potrebite na globalniot kapital.

14. 6. ULOGATA NA SIER VO METALNATA INDUSTRIJA VO MAKEDONIJA • Sindikatot na industrija, energetika i rudarstvo - SIER e zastapen vo slednive sektori: • Eksploatacija na rudi od metali, petrohemija, crna i oboena metalurgija, metalni proizvodi, ma{inogradba, elektroindustrija i delovi za avtomobilska industrija • SIER vo momentov ima 17.332 ~lenovi

15. ULOGATA NA SIER VO METALNATA INDUSTRIJA VO MAKEDONIJA • Porastot na produktivnosta i profitite vo metalnata industrija ne ja sledi dvi`eweto na platite na rabotnicite (spored iznesenite podatoci, vo Makedonija platite se na mnogu nisko nivo); • Poradi toa SIER svoeto deluvawe go naso~uva vo pravec na obezbeduvawe podobra socijalna pravi~nost i se stremi za ostvaruvawe na taa cel preku nekolku prioritetni aktivnosti.

16. SIER intenzivno raboti vo slednive oblasti: • vr{ewe pritisok (zaedno so drugite sindikati) za donesuvawe zakonska regulativa za minimalna plata; • vr{ewe pritisok so cel prinuduvawe na rabotodava~ite da se organiziraat zaradi pregovarawe za granski kolektivni dogovori; • organizrawe na seu{te neorganiziranite rabotnici; i • podobruvawe na funkcioniraweto na sindikatot so osovremenuvawe na organizacionata struktura i vnatre{no reorganizirawe.

17. SIER e polnopraven ~len na IMF u{te od 1995 godina, od 1996 e godina ~len na ICEM i vo 2005 godina stanuva ~len i na EMF. • Me|unarodnata sorabotka i poddr{kata od me|unarodnite sindikalni asocijacii e va`na alka vo deluvaweto i ostvaruvaweto na programskite aktivnosti na SIER vo uslovi na globalizacija.

18. Blagodaram za vnimanieto!