1 / 29

ODLOČITVE, ki jih danes sprejemamo za PRIHODNOST, so določene z našim ZAZNAVANJEM SEDANJOSTI in

Scenariji razvoja Slovenije do leta 2035 Trendi in priložnosti v času podnebnih sprememb Dr. Darja Piciga. ODLOČITVE, ki jih danes sprejemamo za PRIHODNOST, so določene z našim ZAZNAVANJEM SEDANJOSTI in našimi DOMNEVAMI O PRIHODNOSTI.

gay
Download Presentation

ODLOČITVE, ki jih danes sprejemamo za PRIHODNOST, so določene z našim ZAZNAVANJEM SEDANJOSTI in

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Scenariji razvoja Slovenije do leta 2035Trendi in priložnosti v času podnebnih sprememb Dr. Darja Piciga ODLOČITVE, ki jih danes sprejemamo za PRIHODNOST, so določene z našim ZAZNAVANJEM SEDANJOSTI in našimi DOMNEVAMI O PRIHODNOSTI. Med dvodnevno delavnico v maju 2008 se je v majhni slovenski vasi zbrala skupina 30 strokovnjakov iz zelo različnih področij. Pod vodstvom Patricka in Maddalene je soočila svoje predstave o sedanjosti in izrazila veliko domnev o možnem dogajanju v prihodnosti. Z združevanjem naših prispevkov so nastale tri zgodbe, predstavljene v nadaljevanju. Izvirno poročilo sestavila Patrick Noack in Maddalena Campioni, Scenario Development. Predstavitev pripravljena za projekt “Brez megle v glavi”, vodja dr. Viljem Ščuka, sofinancer MŠŠ.

  2. NAPOVEDI vs. SCENARIJI

  3. Projekt načrtovanja scenarijev, podrobno opisan v poročilu Scenariji razvoja Slovenije do leta 2035 Trendi in priložnosti v času podnebnih sprememb(original v angleščini) je potekal l. 2008 v okviru Službe Vlade za razvoj, s pomočjo Scenario Development (mednarodna agencija za scenarije), s cilji: • začeti s procesom preoblikovanje Slovenije v nizkoogljično družbo; • iskanje vizije za nov strateški dokument do l. 2035; in • oblikovanje zamisli za sektorske politike (strategije) in medsektorske ukrepe na nizkoogljčni poti.

  4. Zelena Slovenija danes – gozdovi, bogata biodiverziteta, obilo vode, ljudje, kulturna dediščina, ….

  5. 3 scenariji: predstavitve “Brez idej” je predstavljen kot zapis kritika v l. 2035. Pisec gleda nazaj in pojasnjuje različne napake iz preteklih 27 let ter navaja, da je njegovo življenje leta 2035 ogroženo, odkar je vlada izgubila vsakršno spoštovanje do človekovih pravic, svobode izražanje in kritike. “Zelena oaza” “Kameleon” .

  6. Scenarij št.1: Brez idej Pišem anonimno, na skrivaj, in izpuščam imena posameznikov in organizacij, da ne bi mene, moje družine in prijateljev doletele vse preveč znane negativne posledice. Zato boste razumeli, če je večji del te kronike zamegljen in dvoumen, včasih je to tudi namerno. Saj veste, kako je to – vsi že nekaj časa živimo v tem podnebju. Izvore današnjih problemov in očitnega nespoštovanja posameznikov lahko z nejevero prepoznamo v neukrepanju četrt stoletja poprej. … Ekstremni vremenski pojavi, ki so se nadaljevali vsaj petnajst let, ob istočasnem pomanjkanju naložb v zajetje, rabo, recikliranje in ponovno uporabo vode, so pripeljali do tega, da je pol Slovenije brez pitne vode. Medtem ko je na eni strani premalo vode, je je na drugi strani preveč: že dolgo tega je z dvigovanjem morske gladine morje zalilo obalna območja in Slovenija je izgubila veliko zemlje skupaj s pomembno pristaniško infrastrukturo. … Vlada zdaj sprejema ekstremne ukrepe za zmanjšanje porabe energije, na primer tako da omejuje količino goriva za posamezno gospodinjstvo s sistemom distribucije s kuponi. … Vlada je postala avtoritarna, da bi po vsej sili uresničila svoje načrte, pokazala, da je dejavna - jalov poskus za sanacijo situacije pod to prisilo nujnosti, da se nekaj naredi: zaprla je meje, da bi za svoje državljane ohranila naravne in energetske vire ter zemljo – obdavčila je celo pare brez otrok! …

  7. Brez idej - znaki Naj trgi končajo z energetsko krizo ''Ni res, da na svetu zmanjkuje ogljikovodikov. To ne drži. Svet ima bogate vire z rezervami nafte za več kot 40 let, zemeljskega plina za 60 let in premoga za 130 let. […] Ko se je pred 30 leti nafta nazadnje naglo podražila in so cene dosegle tako raven, so se s pomočjo nove proizvodnje na Severnem morju cene znižale. Tokrat bo morala nova proizvodnja iz OECD priti iz mejnih pokrajin, npr. kanadskih oljnih skrilavcev, Arktike in iz globokih voda Mehiškega zaliva.'‘ Tony Hayward, Financial Times, 11. 6. 2008. www.ft.com/cms/s/0/1384647e-3751-11dd-bc1c-0000779fd2ac.html

  8. 3 scenariji: predstavitve “Brez idej” Scenarij “Zelena oaza” je predstavljen kot pogovor treh oseb, ki sodelujejo v dokumentarcu o uspehih Slovenije, posnetem leta 2035. Vsi trije sogovorniki – podjetnica, vladni uradnik, vodja NVO - predstavljajo različne strokovne interesne skupine, ki so osrednje pri obravnavi podnebnih sprememb. Z odobravanjem govorijo o ukrepih Slovenije in se dotaknejo tudi nekaterih izzivov, s katerimi se je bilo potrebno soočiti, da je prišlo do tako uspešnega rezultata. V dokumentarcu nastopajo tudi drugi – svetovalec Evropskega parlamenta, znani bloger, profesorica s študenti. “Kameleon” .

  9. Scenarij št. 2: Zelena Oaza Pripovedovalka si iz helikopterja ogleduje slovenske gozdove in gore. Napoveduje dokumentarec, ki je kronika 25-letnega uspeha Slovenije pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Naročnik dokumentarca je Urad Združenih narodov za trajnostni razvoj. Sodelovanje Slovenije s tem novim telesom ZN je dolgotrajno in pozitivno. Slovenija in urad želita prikazati to zgodbo o uspehu na enem od prihodnjih svetovnih vrhov o okolju. Pripovedovalka: Ko ocenjujemo sedanjost, gledamo tudi v prihodnost z zavedanjem preteklosti.Slovenija je močna – in se tako tud počuti – ter ima dovolj virov in modrosti za spopadanje z lokalnimi in globalnimi podnebnimi spremembami. Slovenija ima dovolj vode za svoje prebivalstvo, zadostno infrastrukturo, kmetijstvo in gozdarstvo, da lahko deželo ohranja tako, kot je bila na začetku tisočletja, ne da bi jo spremenila v puščavo. To je rezultat zelo močne miselne in v akcijo usmerjene naravnanosti, ki jo vodi želja po ohranjanju in izboljšanju, ter je povezano tudi z vrednotami prebivalcev Slovenije.

  10. Scenarij št. 2: Zelena Oaza Svetovalec za podnebno politiko predsednika EP: “Lahko bi rekli, da je bila Slovenija vodilna pri sprejetju podnebno občutljive zakonodaje. Sprejela je “energetsko-podnebni sveženj”, ki ga je predlagal Evropski parlament, nato pa še nacionalni energetski program in nacionalni akcijski načrt za varčevanje z energijo. Ta zagon so po mojem mnenju pametno uporabili za sprejetje skupne odločitve, naj Slovenija sledi “ekološki usmeritvi”, naj postane “eko-dežela”. To je pomenilo uvajanje trajnostne družbe znanja s širokimi programi izobraževanja, raziskav, razvoja in inovacij… Sprememba človekovih vrednot, tako da se BDP nadomesti z BDS (bruto domača sreča), in doseženo splošno soglasje, da se Slovenija razvija kot eko-dežela, nista bila mogoča brez obsežnih novosti v vzgoji in izobraževanju.

  11. Scenarij št. 2: Zelena Oaza Spominjam se, da so bili v Sloveniji na začetku tega desetletja precej počasni pri pripravi učnega gradiva za e-učenje v slovenskem jeziku. Nato je bilo v treh letih pripravljeno gradivo za e-izobraževanje na področju podnebnih sprememb za vse stopnje – od predšolske do 3. življenjskega obdobja - in se že začelo uspešno uporabljati. To je bilo možno z združitvijo sredstev za znanost, inovacije v IKT, trajnostni razvoj in vseživljenjsko izobraževanje.” Podjetnica: “Menim, da je bila sprememba možna zaradi močne in delno tehnične vlade ter ljudi, ki so s pomočjo lokalnih izobraževalnih kampanj, mednarodnega ozaveščanja in z občutkom, da smo v tem vsi skupaj, postali občutljivejši za ta dogajanja. Dejansko je bilo ključno to, da smo presegli medgeneracijska razhajanja, to je na nek način delovalo… …Spodbudno za moje podjetje je bilo, da smo leta 2015 v celoti – in končno – začeli trgovati z emisijami na prostem trgu. Mislim, da smo s finančnimi in gospodarskimi ukrepi ter uvedbo BDS naredili preskok v razmišljanju, tako da skoraj vidimo podnebne spremembe kot primerjalno prednost: način za hkratno izboljšanje življenje in za ponovni razmislek, kako se ustvarja denar.

  12. Zelena Oaza - znaki Milijon ljudi uporablja kalkulator CO2 za svetovanje pri boju proti podnebnim spremembam ''Vemo, da bodo v bližnji prihodnosti nizkoogljična gospodarstva najmočnejša gospodarstva. Ne samo da bomo pri spoprijemanju s temi izzivi lahko pomagali pri obvladovanju podnebnih sprememb ... ampak bomo zagotavljali vodstvo in inovacije ter milijonom ljudi po svetu omogočali, da se proti podnebnim spremembam bojujejo v svojem življenju.“ www.britischebotschaft.de/en/news/items/080605.htm

  13. 3 scenariji: predstavitve “Brez idej” “Zelena oaza” Tretji scenarij “Kameleon” je predstavljen v obliki dnevnika, ki ga piše žena, poročena z delavcem v kmetijstvu. V dnevnik zapisuje trenutne dogodke in njihove posledice, njeno razumevanje dogajanja pa se s časom poglablja. Zapisuje spremembe, kakor nastajajo, prilagajanje spremembam, kot je do njega prihajalo, in spoznanje, da prilaganje učinkom po 27 letih ne zadošča.

  14. Scenarij št.3: Kameleon Junij 2035 Danes je moj 53. rojstni dan in morala bi biti srečna. Moje življenje pa je žalostno in neizpolnjeno. Zadnjih 25 let smo se s težavo prebijali, stalno se spreminjali, prilagajali in vedno nekako preživeli. Zavidam tistim ljudem, bogatašem, ki jim gre dobro in živijo udobno v eko-raju, sredi zgradb in naravnega okolja, ki je skladno s številnimi eko-standardi. Ti so v manjšini, ker za širše prebivalstvo ni nobenih spodbud v smislu davčnih olajšav ali drugih prednosti; tako živim v prenaseljenem stanovanjskem bloku, ki je v slabem stanju ter s prekinitvami pri preskrbi dobave električne energije in vode. Tudi bolna sem zaradi čezmerne uporabe pesticidov, gnojil, stabilizatorjev, barvil, konzervansov in drugih kemičnih sestavin, ki smo jih potrebovali, da so pridelki, ki smo jih uživali, sploh lahko zrasli in obrodili. Že dolgo tega smo začeli uporabljati gensko spremenjena semena, saj se tradicionalna niso dovolj hitro “prilagajala”. Pesticide smo uporabljali v velikih količinah, da smo se ubranili pred napadalnimi novimi škodljivci, ki so se z leti naselili na naših njivah…

  15. Kameleon - znaki Kjoto stane življenja “Podnebni modeli kažejo, naj bi bili učinki Kjotskega protokola majhni. Tudi če bi ga ZDA in Avstralija podpisale in če bi vsi držali obljube, bi na koncu stoletja učinke globalnega segrevanja odložili za natančno sedem dni po ceni 180 milijard dolarjev na leto. Usmerjanje pičlih sredstev v tako slabe rešitve glede podnebnih sprememb se zdi še posebej obžalovanja vredno, če upoštevamo, kaj bi se s tem denarjem lahko doseglo glede na druge izzive, s katerimi se spoprijema planet.” Bjorn Lomborg, Financial Times. http://www.ft.com/cms/s/0/5c535572-2ca5-11dd-88c6-000077b07658.html

  16. 3 scenariji: ključni poudarki Brez idej=zanikanje Zelena oaza:ozaveščenost in izobraževanje Kameleon:premalo in prepozno

  17. 3 scenariji: ključni poudarki Brez idej – v scenariju sta prikazana očitna odsotnost vladnega delovanja in zanikanje motečih učinkov na okolje sploh, v upanju, da se problemi rešijo sami od sebe. Vse bolj ekstremni vremenski pojavi in negativni učinki na Slovenijo na koncu služijo kot opravičilo za ekstremne in stroge ukrepe, ki jih izvaja čedalje bolj diktatorska vlada. Tehnološkega razvoja ni, zato Slovenija postane prostor, kamor se selijo umazane tehnologije iz, denimo, azijskih držav. V tem scenariju odločevalci in drugi dejavniki ne verjamejo v vplive podnebnih sprememb, zato se karšnikoli korektivni ukrepi odlagajo do takrat, ko je dejansko že prepozno. Zelena oaza – najboljši možni rezultati so doseženi z zgodnjimi ukrepi, katerih gonilo so tehnološke spremembe, ter s spremembami stališč in vrednot.Prebivalstvo sprejme vse načrte in priporočila, politike in predpisi se izvajajo v največji možni meri, zato so koristi kar največje. Gospodarstvo se spreminja, tako da postaja manj ogljično intenzivno, in splošni nacionalni ponos skupaj s “srečo” sta ključna za doseganje trajne spremembe. Ta scenarij je tisti, s kateri smo pred “krivuljo vplivov”, tako da v čim večji meri preprečujemo in zmanjšujemo vplive podnebnih sprememb. Za uresničitev takega scenarija na ravni posamezne države je nujno globalno sodelovanje. Kameleon – to je zgodba evolucije: majhna, posamezna prilagajanja in odgovori za soočanje z vplivi in posledicami podnebnih sprememb brez proaktivne naravnanosti, da se negativnim vplivom dolgoročno izognemo. Sprejemajo se posamezni ukrepi, vendar brez usklajevanja ali prepričanja: veliko majhnih korakov brez nove poti. Po tem scenariju gremo v pravo smer, ker ljudje čutijo, da je močnejše odzivanje na podnebne spremembe potrebno, vendar pa je vsakokratni odziv premajhen in prepozen za doseganje kakršnega koli trajnejšega vpliva. Prepozno je, da bi se izognili izpostavljenosti silam, ki so povezane s podnebnimi spremembami.

  18. Analiza scenarijev: sistemski načrt

  19. Ločevalne točke med scenariji

  20. Kako v Sloveniji dojemamo podnebne spremembe? Primerjava scenarijev: - veliko negotovosti glede vzrokov, vplivov in rešitev, - kot oddaljen problem, - ki ga nikakor ni mogoče rešiti. - vplivi, ki bodo v prihodnosti verjetno še večji, se že čutijo, - grožnja vsemu, kar je pozitivno pri novem konceptu kakovosti življenja. - kot vrsta obvladljivih dogodkov: življenje in poslovanje se lahko prilagodita novemu okolju. - panika ni potrebna, saj je še dovolj časa za “evolucijo”.

  21. Katere so glavne (krovne) vrednote? Primerjava scenarijev: - bogastvo in gospodarska rast za vsako ceno - najboljši model za doseganje zadovoljstva je utelešen v tržnem kapitalizmu iz 90.let prejšnjega stoletja in zgodnjih let 21.st. - ni ločevanja med BP in porabo energije. - ljudje nadvse cenijo svojo deželo ter lepoto okolja, kulture in posameznikov, ki jo ponuja, - glavni cilj: ohraniti in izboljšati Slovenijo, kot je bila leta 2008, - odgovornost do prihodnje generacije + splošna globalna odgovornost. - individualizem in pomanjkanje kolektivne odgovornosti, - ljudje cenijo svoj življenjski slog, - nekateri pa so se pripravljeni in zmožni prilagoditi novim razmeram, - splošno mnenje, občutje: če se okolje spremeni, se bo država lahko prilagodila in “rešila”.

  22. Primerjava scenarijev: Ali se glavni udeleženci organizirajo in pripravljajo za ukrepanje? Ali “politike sodelujejo”? Ali vlada prevzame pobudo? Ne, ni skupnega ukrepanja niti sodelovanja, ker nismo zaznali problema, ki bi ga bilo treba skupaj rešiti. Vlada se povezuje le s pomembnimi gospodarskimi akterji. Vlada sprejema občasno pobudo pri določenih vprašanjih, vendar ne sprejema nobenih pravih ukrepov glede gospodarskih sprememb – - zdi se preobremenjena z množico drugih zadev in prednostnih nalog. Spoznanje proti koncu scenarija pomeni, da so ukrepi nasilni in neustrezni. Da, zaradi spoznanja resnosti problema podnebnih sprememb zainteresirane strani (deležniki) in sektorji sodelujejo. Vlada ima jasne zamisli o zakonodaji, ki je potrebna za odziv, in o tem, kako je treba prebivalce zavezati k izvajanju zakonodaje, ter ima pristojnosti za ukrepanje. Vlada je glavni akter in deluje kot usmerjevalec, katalizator za druge deležnike – da bi le-ti spreminjali družbo in gospodarstvo v prid okoljskih ciljev. Ne:ukrepanje je razdeljeno, vsaka zainteresirana skupina se odziva po svoje, upošteva le interese svojih predstavnikov. Čeprav je nekaj ukrepanja, pa so zaradi nekoordinacije rezultati jalovi. Vlada prevzema pobudo na nekaterih področjih, zagotavlja tudi praktično pomoč, da bi omogočili prilagoditev. Ne deluje kot vodja, se le “odziva” na potrebe, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb.

  23. Primerjava scenarijev:Kako se spreminja gospodarstvo? Ni zaznavnih sprememb, razen tistih, ki so nastale zaradi podnebnih sprememb, zviševanja cen in vse večje negotovosti. Ni spodbud za prilaganje novim razmeram; podjetja se preprosto skušajo “prebijati naprej” v pričakovanju, da se bodo razmere izboljšale. Ni ločevanja med rastjo BDP in rabo naravnih virov. Gospodarstvo in finančni vrednostni sistem se spreminjata. Prevladujejo kakovost življenja, trajnost (vzdržnost) in sreča. Gospodarski sistem se usmerja proti nizkim izpustom ogljika, trajnostni proizvodnji in postopnemu odpravljanju povečevanja energijskih potreb. Bruto domača sreča (BDS) je ključno merilo. Prišlo je do prekinitve vezi med rastjo BDP in rabo naravnih virov, zlasti fosilnih goriv. Gospodarstvo in prakse se prilagajajo v skladu z vplivi podnebnih sprememb, potrebami in možnostmi. Vendar še vedno obstaja splošno strinjanje, naj gospodarstvo temelji na ogljiku – to zaostruje vplive podnebnih sprememb. Šibko ločevanje BDP od rabe naravnih virov.

  24. Primerjava scenarijev:Kateri so vplivi podnebnih sprememb? • Hude vremenske ujme, pomanjkanje zelenih površin, onesnažene vode, in drugi naravni viri. • Zmanjšanje biotske raznovrstnosti je občutno. • Vzroki in vplivi podnebnih sprememb se sploh ne obravnavajo. • Obravnava se tako vzroke kot vplive podnebnih sprememb. • Nekateri vplivi so zaradi svoje silovitosti neizogibni, vendar jih dolgoročno ublažimo. • Vplivi so spremenljivi in nanje se odzivamo, vendar jih ne predvidevamo. • Zmotno prepričanje, da so pojavi iz enega leta vodilo predvidevanjem za naslednja leta.

  25. Primerjava scenarijev: Kakšne so raziskave in razvoj (RR)? • RR so namenjeni povečanju produktivnosti obstoječih sistemov in modelov: da bi postali bolj produktivni, da bi se proizvodnja širila, brez razmisleka o dolgoročnih vplivih na okolje. • Financiranje RR določa take prednostne naloge. • RR se osredotočajo na alternativne, nizkoogljične ali brezogljične in obnovljive vire energije, • pa tudi na povečanje učinkovitosti in pobude za razvoj na področjih, ki zagotavljajo resnično nove in prave rešitve. • RR so mešanica tehnologij, ki blažijo vplive podnebnih sprememb, novih tehnologij, ki se prilagajajo spremenjenemu podnebju, in načinov delovanja, ki so ponujene razvijajočemu se okolju. • Financiranje RR prvenstveno ne spodbuja področij zmanjšanja izpustov.

  26. Primerjava scenarijev:Stopnja zmanjševanja vplivov v različnih scenarijih

  27. Primerjava scenarijev:druga pomembna vprašanja • Kakšna je vloga nevladnih organizacij in drugih nepridobitnih sektorjev? • Kaj se dogaja z zakonodajnimi svežnji, ki so leta 2008 že v postopku? • Kaj je z bio- ali agrogorivom? • Kakšne so perspektive proizvodnje in rabe energije? • Kdo so viri informacij in analiz, ki vplivajo na znanosti o podnebnih spremembah? • Kaj je nepričakovano in pomeni izziv v vsakem scenariju?

  28. Ključne besede PRILAGODITI SE UČINKOM ZMANJŠATI EMISIJE (VZROKI) RAZVOJNE PRILOŽNOSTI BLAGOSTANJE GLOBALNO SODELOVANJE

  29. Slovenija kot Zelena oaza: uresničljiva vizija ali le sanje??? Ne glede na odgovor: Kje smo v tem trenutku? Kam gremo? Kako želimo priti tja, kamor gremo? ZA: svet, Evropo svojo deželo, svojo pokrajino svoje mesto, vas zase za svojo družino, otroke, vnuke vnukov vnuke

More Related