1 / 19

Stanje poslovne informatike v Sloveniji

Stanje poslovne informatike v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko ZIT, GZS. Sodelavci. Prof. dr. Aleš Groznik (vodja raziskave) Prof. dr. Miro Gradišar Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger Prof. dr. Jurij Jaklič Prof. dr. Andrej Kovačič

ike
Download Presentation

Stanje poslovne informatike v Sloveniji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Stanje poslovne informatikev Sloveniji Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko ZIT, GZS

  2. Sodelavci • Prof. dr. Aleš Groznik (vodja raziskave) • Prof. dr. Miro Gradišar • Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger • Prof. dr. Jurij Jaklič • Prof. dr. Andrej Kovačič • Doc. dr. Peter Trkman • Prof. dr. Tomaž Turk • Dr. Peter Baloh • Dr. Jaka Lindič • Mag. Aleš Popovič • Rok Škrinjar, univ. dipl. ekon. • Jure Erjavec, univ. dipl. ekon. • Anton Manfreda, univ. dipl. ekon.

  3. O raziskavi • Namen: Raziskati stanje v srednjih in velikih podjetjih/CIO vidik • Nadaljevanje raziskav preteklih let (časovna analiza in primerjava stanja) • Vprašalnik mednarodno strokovno verificiran in primerljiv • Zbiranje podatkov z osebnimi intervjuji na terenu • Zaupnost • Primerjava sodelujočega podjetja s povprečjem v panogi in gospodarstvom • 87 (15 javnih organizacij, 27 srednje velikih podjetij in 45 velikih podjetij) organizacij v Sloveniji, 2009 • Tematski sklopi: • Služba za informatiko • Informacijska tehnologija • Strateško načrtovanje informatike  • Naložbe v informatiko • Management poslovnih procesov • Celovite programske rešitve • Poslovna inteligenca (poslovno obveščanje) • Elektronsko poslovanje • Uspešnost poslovanja

  4. Cilji • Analiza trenutnega stanja in gibanj poslovne informatike v Sloveniji • Mednarodna primerjava • Povezava informatika - uspešnost poslovanja • Napotki slovenskim podjetjem

  5. Služba za informatiko Položaj najvišje rangiranega zaposlenega odgovornega za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010 5/19

  6. Služba za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010 6/41

  7. Informacijske tehnologije in koncepti Prioritete uvajanja IT

  8. Informacijske tehnologije in koncepti

  9. Informacijske tehnologije in koncepti

  10. Naložbe v informatiko • Naložbe v informatiko v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje za preteklo leto 1,33% (PIS05 1,46%) • Stroški informatike v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje za preteklo leto 1,42% 10/41

  11. Naložbe v informatiko • Naložbe po vrsti opreme • strojna oprema: 43,08% • programska oprema: 35,75% • omrežna oprema: 21,18% • Naložbe po pomenu za konkurenčno sposobnost • osnovna, “nekonkurenčna” dejavnost: 76,95% • dej. za doseganje konkurenčne prednosti: 13,55% • dej. za dolgoročno ohranjanje konkur. pred.: 9,50% • pri zadnjih dveh kategorijah je približno polovica vlaganj v programsko opremo, nato v strojno in omrežno 11/41

  12. Strateško načrtovanje informatike Strateško načrtovanje informatike SLO: 50% (2001) Singapur: 63% (1997) ZDA: 56% (1996) VB: 48% (1995) Gartner: Povezava med strateškim poslovnim načrtom in strateškim načrtom informatike na 2. mestu med prioritetami aktivnostmi vodij služb za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010

  13. Celovite programske rešitve Povprečno število uvedenih modulov v organizaciji (Državna uprava): 3,5 Povprečno število uvedenih modulov v podjetju: 6,7 • Najpogosteje uvedeni moduli: • Finančni management (angl. »Financial Management« - FI) • Prodaja in distribucija (angl. »Sales and Distribution« - SD) • Človeški viri (angl. »Human Resources« - HRM) • Materialno poslovanje (angl. »Material Management« - MM) • Redko uvedeni moduli: • Management oskrbne verige (angl »Supply Chain Management« - SCM) • Management odnosov z odjemalci (angl »Customer Relationship Management« - CRM)

  14. Celovite programske rešitve 1 = sploh se ne strinjam 7 = popolnoma se strinjam Uspešnost projekta: Rezultat je v skladu s pričakovanimi rezultati, stroški in terminskim načrtom Tujina – 9 in 17 % (različni viri) Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010

  15. BI in ERP: pokritost potreb in prioritete 1 = sploh niso pokrite 7 = odlično pokrite 1 = sploh ni prioriteta 7 = najvišja prioriteta Razmerja precej podobna kot leta 2005, pokritost potreb in prioritete na področju BI rahlo v desno (v srednjem delu) 17

  16. Uporaba tehnologij s področja BI 1 = ne obstaja 7 = zelo prisotno 18/41

  17. Ključne ugotovitve • Vodja službe za informatiko redko član najvišjega vodstva. • Prioritete uvajanja predstavlja varnost, ERP in dokumentni sistemi (vsebinske rešitve niso prioriteta). • Naložbe v informatiko so nekoliko manjše kot pretekla leta in še vedno manjše kot v tujini. • Skoraj četrtina naložb usmerjena v informatizacijo dejavnosti, ki naj bi prinašale konkurenčno prednost ali pa naj bi jo dolgoročno vzdrževale. • Še vedno se več vlaga v strojno opremo in omrežja kot pa v programsko opremo (razen pri dejavnostih, ki naj bi prinašale konkurenčno prednost). • Delež podjetij, ki strateško načrtuje informatiko ostaja v slovenskem okolju nespremenjen (55%) in bistveno nižji kot v tujini. • Služba oz. skupina za MPP v večini podjetij (64,4%) sploh ne obstaja. Poslovni procesi postajajo pomembni, vendar se to dogaja počasi in necelovito v smislu MPP. Prevladuje prenova posameznih poslovnih procesov, zlasti vidika zniževanja stroškov; tako z metodološkega vidika kot tudi z vidika iniciative za takšne projekte. • Uporabljajo se predvsem splošna (grafična) orodja za pripravo modelov procesov (Visio, Powerpoint), kar tudi potrjuje predhodne ugotovitve. • Uspešnost uvedb ERP v slovenskih organizacijah bistveno višja kot v tujini. • Uvajanje BI v Sloveniji zaostaja, vendar …… se v zadnjih letih povečuje zanimanje in prioriteta, ki pa še vedno ne dosega svetovne ravni. • Gonilo je pogosto (ne vedno) hitrejša priprava poročil, njihova točnost ter želja, da bi imeli podatke na enem mestu.

More Related