Pedagoške prakse učinkovitih šol

1. Pedagoške prakse učinkovitih šol Kvalitativna študija šolskih karakteristik glede na uspešnost v raziskavah znanja matematike, naravoslovja in bralne pismenosti – podprojekt na primeru Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2006 Marjeta Doupona Horvat, Pedagoški inštitut

2. Razlogi za izvedbo projekta • Velike razlike v bralnih dosežkih posameznih šol v Sloveniji kažejo na to, da so poleg močnih SES dejavnikov prisotni tudi šolski dejavniki, ki vplivajo na bralno pismenost otrok. • Odločili smo se za uporabo metodologije modelaKakovostno poučevanje New South Wales, ki temelji na kategorijah vidikov pouka, razvitih v teh raziskavah. Naš namen je bil dvojen: • prilagoditi in pilotno preizkusiti instrumentarij, ki se je že izkazal kot izjemno uporaben tako za raziskovalne kot samoelvalvacijske namene, • odgovoriti na vprašanje, kakšna je prisotnost opredeljenih vidikov pouka v šolah, ki so bile vključene v PIRLS. • Zastavili smo si naslednjiraziskovalni vprašanji: Kakšna je prisotnost elementov pedagoškega procesa, ki jih povezujemo s kakovostnim dosežkom ne glede na SES učencev? Ali lahko ugotovimo razlike med uspešnimi in neuspešnimi šolami glede na SES?

3. Metodologija • Model kakovostnega poučevanja v New South Walesu: • za doseganje visokih intelektualnih dosežkov je potrebno omogočiti vsem učencem: • intelektualno stimulativno učno okolje, značilnosti katerega so: • povezanost učnih vsebin z raznolikimi okolji, iz katerih prihajajo učenci ter z njihovimi izkušnjami, • socialno podporna klima v razredu, še posebno za učence, ki so značilno neuspešni (romi, priseljenci, itd.), • spoštovanje in upoštevanje različnosti, ki je pomembno vsaj iz dveh temeljnih razlogov, občutka pripadnosti in vzgoje za sožitje v sodobnosti, ki jo zaznamujejo socialni konflikti, različnost in kompleksnost. • Model kakovostnega poučevanja tvorijo trije temeljne dimenzijeintelektualna kakovost, kakovost učnega okolja in osmišljanje.

4. Model kakovostnega poučevanja - shema

5. Vzorčenje – izbor šol glede na doseženi in pričakovani bralni dosežek na PIRLS 2006

6. Opazovanje na šolah • Izbrali smo 8 učinkovitih in 8 neučinkovitih šol. • Sledili smo učiteljicam, ki so poučevale otroke, testirane v PIRLS 2006 raziskavi, od 1. do 3. oziroma 4. razreda. Opazovali smo vse učiteljice, ki so še vedno poučevale na izbrani šoli, ki niso bile na porodniškem ali bolniškem dopustu. Skupaj smo opazovali pouk 57 učiteljic. Pri polovici šol so na šoli še vedno poučevale vse učiteljice, ki smo jih želeli opazovati, od tega so bile 4 učinkovite in 4 neučinkovite šole. • Skupaj smo opazovali 303 ure pouka. Opazovali smo ure slovenščine, matematike, spoznavanja okolja, narave in tehnologije in okolja.

7. Rezultati

8. Ključno: visoka pričakovanja • Uspešne in neuspešne šole (ki smo jih v poglavju o rezultatih poimenovali tudi kot »plus« in »minus« šole) se pomembno ločijo v prvem sklopu dimenzije kakovostnega učnega okolja, ki ga tvorijo elementi eksplicitnega kriterija kakovosti, zavzetost in visoka pričakovanja. Zlasti visoka pričakovanja so tista, ki se v pričujoči študiji kažejo kot bistvena ločnica med obema tipoma šol. V povprečju lahko rečemo, da v uspešnih šolah »veliko« do »večina učencev« vsaj pol ure sodeluje pri zahtevnem delu tekom večjega dela učne ure. V neuspešnih šolah v povprečju le nekateri učenci vsaj del ure sodelujejo v zahtevnem delu.

9. Hvala! marjeta.doupona@pei.si