urejanje prostora in graditev objektov n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
UREJANJE PROSTORA IN GRADITEV OBJEKTOV PowerPoint Presentation
Download Presentation
UREJANJE PROSTORA IN GRADITEV OBJEKTOV

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 49

UREJANJE PROSTORA IN GRADITEV OBJEKTOV - PowerPoint PPT Presentation


  • 153 Views
  • Uploaded on

UREJANJE PROSTORA IN GRADITEV OBJEKTOV. TEMELJNI POJMI IZ PRAVNE UREDITVE, UPRAVNE IN TEHNI Č NE PRAKSE Dušan Blaganje, UL – Fakulteta za upravo http://www.fu.uni-lj.si/personal/blaganje/default.asp. Definicije pojma “prostor”. Lah (1995):

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'UREJANJE PROSTORA IN GRADITEV OBJEKTOV' - aurorette


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
urejanje prostora in graditev objektov

UREJANJE PROSTORA IN GRADITEV OBJEKTOV

TEMELJNI POJMI IZ PRAVNE UREDITVE, UPRAVNE IN TEHNIČNE PRAKSE

Dušan Blaganje, UL – Fakulteta za upravo

http://www.fu.uni-lj.si/personal/blaganje/default.asp

definicije pojma prostor
Definicije pojma “prostor”

Lah (1995):

Prostor je del zemeljske površine oziroma človekovega okolja, ki omogoča bivanje in različne ali le določeno dejavnost.

Prostor je kompleksna stvarnost, skupek naravnih pojavov in antropogenih posegov ali učinkov

definicije pojma prostor1
Definicije pojma “prostor”

ZUreP-1 (2002):

  • Prostor je sestav (=sistem) fizičnih struktur na zemeljskem površju ter nad in pod njim, do kamor sežejo neposredni vplivi človekovih dejavnosti.
prostor kot sistem
Prostor kot sistem

Prostor je sestavljen sistem, ki obsega:

  • naselja in druga pozidana območja (grajeni prostor);
  • naravo v celoti (naravni prostor),
  • okolje (del narave, na katerega vpliva človek)
  • krajino (krajinski prostor)
1 3 fizi ni prostor slovenije
1.3. Fizični prostor Slovenije
  •  omejen z državnimi mejami kopno/morje
  • površina: 20.273 km2 = 2.027.300 ha,
  • dolžina kopenske meje 1.334 km,
  • dolžina morske obale pa 46,6 km.
  • prebivalstvo 2002 : 1.964.036,
  • gostota prebivalstva: 97 preb./km2.
upravna razdelitev
Upravna razdelitev:
  • 193 občin:
  • 35 občin < 2.500 prebivalcev,
  • 3 občine >50.000 prebivalcev (Ljubljana, Maribor, Kranj)
  • Najmanj prebivalcev: Osilnica – 332
  • Največ prebivalcev: Ljubljana - 265.881.
vrste in obseg zemlji v sloveniji
Vrste in obseg zemljišč v Sloveniji
  • gozdovi: 60,1 %
  • kmetijska zemljišča: 34,0 %
  • zazidana zemljišča: 2,7 %
  • ceste: 1,0 %
  • železnice: 0,1 %
  • vodna zemljišča 0,7 %
  • ostala (neplodna) zem.1,4 %
prostorsko na rtovanje
Prostorsko načrtovanje
  • = načrtovanje prostorskih ureditev
  • osrednja dejavnost na področju urejanja prostora,
  • Določa usmeritve za prostorski razvoj, namensko rabo zemljišč in pogoje za graditev zgradb (objektov).
  • Sprva samo načrtovanje mest (urbanizem), šele v 20. stol. širše prostorsko načrtovanje.
prostorski akti
Prostorski akti
  • Prostorske ureditve se določajo in načrtujejo s prostorskimi akti.
  • Prostorski akti so:
  • državni,
  • občinski
  • Skupni PA države in občin.
dr avni in ob inski prostorski akti
Državni in občinski prostorski akti
  • Državni prostorski akti so:
  • strategija prostorskega razvoja Slovenije,
  • prostorski red Slovenije,
  • državni lokacijski načrti.
  • Občinski prostorski akti so:
  • strategija prostorskega razvoja občine z urbanističnimi in krajinskimi zasnovami,
  • prostorski red občine
  • občinski lokacijski načrti.
skupni prostorski akti
Skupni prostorski akti
  • Prostorske ureditve, skupnega pomena za državo in občine, država in občine načrtujejo skupaj.
  • Skupni prostorski akt države in občin je regionalna zasnova prostorskega razvoja.
  • Tudi dve ali več občin se lahko dogovorijo o skupni pripravi občinskih prostorskih aktov.
prostorski akti po namenu strate ki in izvedbeni pa
Prostorski akti po namenu: strateški in izvedbeni PA
  • Strateški prostorski akti:
  • strategija prostorskega razvoja Slovenije,
  • prostorski red Slovenije,
  • regionalna zasnova prostorskega razvoja
  • strategija prostorskega razvoja občine.
  • Izvedbeni prostorski akti:
  • državni lokacijski načrt,
  • občinski lokacijski načrt,
  • prostorski red občine.
strategija prostorskega razvoja slovenije
Strategija prostorskega razvoja Slovenije
  • Vsebina SPRS določa zlasti:
  • izhodišča in cilje prostorskega razvoja Slovenije;
  • zasnovo prostorskega razvoja Slovenije;
  • razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za regionalni in lokalni prostorski razvoj, predvsem za:
  • razvoj poselitve (omrežja mest, razvoj naselij in urejanje naselij);
  • razvoj gospodarske infrastrukture (prometa, telekomunikacij, energetike, odlaganja odpadkov);
  • razvoj krajine (kmetijskega in gozdnega prostora, vodnega in obvodnega prostora, območij pridobivanja rudnin, območij turizma in rekreacije, območij ohranjanja narave, območij kulturne dediščine, območij ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč);
  • ukrepe za izvajanje SPRS.
prostorski red slovenije
Prostorski red Slovenije
  • Namen in glavne vsebine PRS
  • 1. temeljna pravila za urejanje prostora na državni, regionalni in lokalni ravni;
  • 2. lahko tudi podrobnejša pravila za celotno ali posamezna območja države.
dr avni lokacijski na rt
Državni lokacijski načrt
  • Podrobneje načrtuje prostorsko ureditev državnega pomena.
  • Določa lokacijske pogoje za pripravo PGD ter prostorske ukrepe.
  • Vsebina državnega LN določa zlasti:
  • ureditveno območje;
  • umestitev načrtovane ureditve v prostor;
  • načrt parcelacije;
  • zasnovo projektnih rešitev komunalne infrastrukture območja;
  • etapnost izvedbe ter druge pogoje in zahteve za izvajanje;
  • rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine;
  • ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
strategija prostorskega razvoja ob ine
Strategija prostorskega razvoja občine
  • Strategija prostorskega razvoja občine
  • SPRO določa usmeritve za razvoj dejavnosti v celotnem prostoru občine
  • SPRO mora biti skladna s:
  • SPRS in
  • PRS.
glavne vsebine spro
Glavne vsebine SPRO
  • 1. izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
  • 2. zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru;
  • 3. zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru:
  • - zasnova poselitve;
  • - zasnova komunalne infrastrukture;
  • - zasnova krajine (vklj. območja kmetijskih z., gozdov, voda, rudnin, narav. in kult. vrednot...);
  • 4. zasnova razvoja in urejanja naselij (urbanistična zasnova);
  • 5. zasnova razvoja in urejanja krajinskih območij (krajinska zasnova);
  • 6. ukrepi za izvajanje SPRO.
urbanisti na krajinska zasnova
Urbanistična / krajinska zasnova
  • se lahko sprejmeta kot dopolnitev SPRO.
  • Namen urbanistične zasnove: zagotavljanje funkcionalne in oblikovne skladnosti mest, lokalnih središč in drugih naselij z določenimi območji za širitev ali prenovo.
  • Namen krajinske zasnove je podrobneje določiti načine prostorskega urejanja v krajini, zlasti za:
  • - širša zavarovana območja,
  • - območja navzkrižnih interesov
  • - degradirana območja zunaj poselitvenih območij.
ob inski lokacijski na rt
Občinski lokacijski načrt
  • Z občinskim LN se podrobneje načrtujejo posamezne prostorske ureditve.
  • Občinski LN se pripravi za prostorske ureditve, za katere so znani financerji, zlasti pa za:
  • 1. načrtovanje infrastrukturnih omrežij za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb;
  • 2. načrtovanje območij, kjer so predvideni prostorski ukrepi;
  • 3. ureditve območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo ter za širitev naselij v skladu z urbanistično in krajinsko zasnovo.
graditev objektov zgradb
Graditev objektov (zgradb)

Obsega projektiranje in gradnjo;

Objekti=stavbe + gradbeni inženirski objekti;

Vsi objekti morajo biti v javnem interesu:

  • skladni s prostorskimi akti,
  • zanesljivi,
  • evidentirani (v katastrih in zemljiški knjigi);

kar se zagotavlja s projektiranjem in gradnjo.

dovoljenja za gradnjo objektov
Dovoljenja za gradnjo objektov
  • Gradnja novega objekta,
  • rekonstrukcija objekta,
  • nadomestna gradnja
  • odstranitev objekta
  • dela za spremebo namembnosti
  • se lahko začnejo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
  • Investitor pa lahko na lastno odgovornost z njimi začne že po dokončnosti gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje ni potrebno
Gradbeno dovoljenje ni potrebno:
  • Za enostavni objekt, če:
  • investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo,
  • iz LI izhajada je objekt v skladu z izvedbenim prostorskim aktom,
  • je velikost objekta, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom za gradnjo manj zahtevnih in enostavnih objektov.
niti gradbeno dovoljenje niti lokacijska informacija nista potrebna
Niti gradbeno dovoljenje, niti lokacijska informacija nista potrebna:
  • za nekatere enostavne objekte neposredno namenjene izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture;
  • za zaključna dela v poslovnih prostorih, ki se nahajajo v novozgrajeni stavbi z uporabnim dovoljenjem, če se ne posega v skupne prostore ali spreminja zunanji izgled.
  • za redna in investicijska vzdrževalna dela,če objekt ni varovan kot kulturna dediščina / se ne dela na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino.(sicer lok. informacija/spomen. soglasje)
udele enci pri graditvi objekov
Udeleženci pri graditvi objekov
  • Investitor,
  • Projektant,
  • Revident,
  • Nadzornik,
  • Izvajalec.
uporabno dovoljenje
Uporabno dovoljenje
  • Uporaba objektov, zgrajenih na podl. gradbenega dovoljenja, je dovoljena po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
  • Investitor pri upravnem organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenje po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana, sicer jo lahko vloži izvajalec.
tehni ni pregled
Tehnični pregled
  • Upravni organ imenuje komisijo za tehnični pregled in določi njegov datum.
tehni ni pregled 2
Tehnični pregled 2
  • S tehničnim pregledom se mora ugotoviti:
  • ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem,
  • v skladu zveljavnimi gradbenimi predpisi,
  • ali je zanesljiv in varen,
  • ali je izdelan geodetski načrt novega stanja.
odlo ba po tehni nem pregledu
Odločba po tehničnem pregledu
  • Po končanem tehničnem pregledu objekta izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve odločbo, s katero:
  • izda uporabno dovoljenje,
  • ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
  • ali odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa, če so predpisane.
  • Upravni organ zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če objekt predstavlja nevarno gradnjo, in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.
ponovni tehni ni pregled
Ponovni tehnični pregled
  • Po izvedeni odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti se ponovno opravi tehnični pregled.
  • Če upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da ni potreben ponoven tehnični pregled, izda uporabno dovoljenje.
  • Pri takem ponovnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo samo odpravljene pomanjkljivosti.
poskusno obratovanje
Poskusno obratovanje
  • Kadar je odrejeno poskusno obratovanje, ki mora potekati pod strokovnim nadzorstvom, mora investitor pred njegovim iztekom zahtevati, da se opravi zaključni tehnični pregled.
  • Prizaključnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo stvari, katerih ustreznost se je ugotavljala v poskusnem obratovanju.
  • Na tej podlagi nato pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdauporabno dovoljenje za objekt v celoti.
vpis v uradne evidence
Vpis v uradne evidence
  • Najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor pri ustreznem geodetskem podjetju naročiti projekt za vpis v uradne evidence.
  • Po vpisu stavbe v uradne evidence mora lastnik stavbe dele stavbe označiti z identifikacijsko številko dela stavbe iz katastra stavb.
hramba dokumentacije
Hramba dokumentacije
  • Projektno in tehnično dokumentacijo mora hraniti lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji, če ni s posebnimi predpisi določeno, da jo je treba hraniti trajno.
  • Za objekt v etažni lastnini mora hraniti projektno in tehnično dokumentacijo upravljavec objekta,
  • Etažni lastnik mora hraniti prejeti načrt za etažne lastnike.
poklicne zbornice
Poklicne zbornice
  • Zaradi zagotavljanja strokovnosti, varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb se na podlagi ZGO-1 ustanovita ZAPS in IZS.
  • Zbornici sta pravni osebi javnega prava s sedežem v Ljubljani in jima zakon določa nekatera javna pooblastila (evidence, strokovni izpiti…).
  • Na predlog zbornic in po privolitvi ministrstev sprejme Vlada RS minimalne tarifne pogoje za dejavnosti oseb, ki jih združujeta zbornici.
in pekcijski ukrepi
Inšpekcijski ukrepi
  • Odločbe se lahko izdajajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, lahko tudi ustno,
  • pritožbe zoper inšpekcijske odločbe morajo biti vložene v 8 dneh in ne zadržijo njihove izvršitve.
  • Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, ZGO-1 določa še visoke denarne kazni, (100.000,00 do 50.000.000,00 SIT).
  • Lahko se izrekajo poznejše oziroma zaporedne kazni za prisilitev zavezanca kizvršitvi obveznosti (do 10 X-ne kazni).
in pekcijski ukrepi 2
Inšpekcijski ukrepi 2
  • Država ima za zavarovanje svoje terjatve zaradi stroškov, kazni in nadomestil na podlagi ZGO-1 zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.
  • Inšpektor odvisno od vrste odkrite kršitve predpisov z odločbo odredi odpravo nepravilnosti, ustavitev nadaljnje gradnje, prepove uporabo objekta ali vgrajevanje gradbenih proizvodov oziroma materialov.
ukrepi pri nelegalni gradnji
Ukrepi pri nelegalni gradnji
  • V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi:
  • da se gradnja takoj ustavi,
  • da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani,
  • da se vzpostavi prejšnje stanje,
  • ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
ukrepi pri neskladni gradnji
Ukrepi pri neskladni gradnji
  • V primeru neskladne gradnje (v nasprotju z GD) inšpektor odredi:
  • da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja
  • prepoved uporabe objekta oz. dela objekta ki se uporablja v nasprotju s pogoji GD, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.
ukrepi pri nevarni gradnji
Ukrepi pri nevarni gradnji
  • V primeru nevarne gradnje inšpektor:
  • ustavi gradnjo oz.
  • prepove uporabo takšnega objekta,
  • odredi da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela ali
  • da se objekt ustrezno rekonstruira oziroma adaptira ali obnovi.
dodatne sankcije
Dodatne sankcije
  • Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
prepovedi
Prepovedi
  • V zvezi z nedovoljeno gradnjo so prepovedana vsa sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:
  • izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,
  • vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
  • njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem,
  • promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in
  • sklepanje drugih pravnih poslov, (kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih) med živimi.
sankcije zoper tretje
Sankcije zoper tretje
  • Če je nedovoljena gradnja na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, inšpektor z odločbo naloži upravljalcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop.
  • Če je nedovoljena gradnja, priklopljena preko legalne gradnje, se odklopi tudi legalna gradnja.
zaznamba prepovedi v zk
Zaznamba prepovedi v ZK
  • Prepovedi se zaznamujejo v ZK.
  • Zaznamba se izbriše iz ZK na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.
odvzem predmetov
Odvzem predmetov
  • V primeru gradnje, glede katere je izrečen inšpekcijski ukrep za nedovoljeno gradnjo, se poleg kazni za prekršek po določbah ZGO-1 obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, namenjenih za izvajanje del tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga oseba, ki je storila prekršek.